Tiskane izdaje
Bled – »Razmere v Blejskemu jezeru so se bistveno izboljšale, sanacijski ukrepi so bili učinkoviti, toda ljudje smo ostali nedisciplinirani in vedno znova svinjamo jezero,« je ob svetovnem dnevu voda in 40-letnici spremljanja stanja jezer v Sloveniji povedala biologinja mag. Špela Remec Rekar z Arsa. Kakovost vode v Blejskem jezeru nadzoruje že več kot 30 let.
Spremljanje onesnaženosti jezer je neločljivo povezano z Blejskim jezerom, saj je na Bledu Limnološka postaja začela delovati že pred 40 leti.
Jezero morda še letos v dobrem stanju
Da so reko Radovno speljali v Blejsko jezero in pozneje zgradili globinski iztok sta bila po mnenju Remec Rekarjeve pomembnejša sanacijska ukrepa za izboljšanje stanja, ki je bilo sredi prejšnjega stoletja že kritično.
»V zadnjih desetih letih se pritiski na jezero spet večajo... Jezero je na meji med zmernim in dobrim stanjem. Potrebujemo le malenkost, da ga premaknemo v dobro. Po EU direktivi bi moralo biti takšno že letos in prepričana sem, da bo do tega izboljšanja tudi prišlo,« je dejala biologinja.
Občina Bled namerava še letos preurediti kanalizacijo, ki je ob izjemnih hidroloških dogodkih vir onesnaževanja jezera, med onesnaževalci je poleg kopalcev tudi potok Mišca, s katerim v jezero priteka fosfor. Tega vsebuje tudi hrana za krape, ki jo v vodo mečejo ribiči.
Čistilne akcije ostajajo
Blejski župan Janez Fajfar pravi, da bo Cerkev ob pomoči občine letos uredila nov kanalizacijski sistem na otoku, kanalizacija je načrtovana tudi v Zaki in hotelu Park, promet pa si prizadevajo speljati stran od jezera. Poleg tega sodelujejo v evropskemu projektu za inovativno tehnologijo kontrole cvetenja cianobakterij, potapljači in prostovoljci pa bodo znova odstranjevali invazivne tujerodne rastline in zebraste školjke.
