Če bi baletnika vedela, kaj bo z njunim Galebom ...

Pia in Pino Mlakar sta pomorskemu muzeju podarila dragoceno jadrnico, kateri pa se zdaj slabo godi. Franco Juri obljublja nujna vzdrževalna dela.

Objavljeno
09. maj 2016 23.45
Piran – »Če bi baletnika Pia in Pino Mlakar vedela, kako slabo se bo godilo njunemu Galebu, bi ga verjetno podarila komu drugemu,« je na vprašanje, zakaj na regati starih bark pred Piranom minuli konec tedna ni sodelovala tudi ena najznamenitejših piranskih jadrnic – Galeb, odgovoril Janez Šabec, predsednik Društva prijateljev starih bark Piran.

Slavno jadrnico sta še bolj slavna baletnika Pia in Pino Mlakar sredi devetdesetih let podarila Pomorskemu muzeju Piran. Zadnja leta je v vse slabšem stanju in ni niti bleda senca svoje znamenite zgodovine, ampak se »utaplja« v sivini razpadajočih plovil v piranskem mandraču.

»Med udeleženci 38. regate starih jadrnic je bilo tudi nekaj italijanskih morjeplovcev. Eden se je zagledal v zanemarjenega Galeba. Vprašal me je, ali mu lahko predstavim lastnika in ali bi jo bil morda pripravljen prodati. Seveda sem ga moral razočarati in mu pojasniti, da bi ta jadrnica morala biti ponos slovenskega pomorstva, da je muzejski eksponat in verjetno ni na prodaj,« je za Delo povedal Janez Šabec, ki se je zgrožen nad stanjem, v kakršnem je skoraj deset metrov dolga jadrnica Galeb, ki jo je leta 1936 Pino podaril Pii za rojstvo njune hčere Veronike. Zadnjič sta baletnika jadrala sama leta 1986, ko je bil Pino star 79 in Pia 77 let. Osem let pozneje sta ga podarila Pomorskemu muzeju Piran. Ko sta se v izolski ladjedelnici poslovila od Galeba, je Pino poljubil svojo ženo in potem še trup jadrnice.

Najprej zgledna skrb, nato pa ...

Prva leta so v pomorskem muzeju lepo skrbeli za jadrnico. V letih od 2003 do 2005 je sodelovala na desetih regatah in največkrat zasedla prvo mesto v svojem razredu. Potem pa ji je eno od turističnih plovil, ki so bila privezana v bližini, z jamborskimi jeklenicami zlomilo izjemen, 14 metrov visok jambor. Kopijo so naročili v reški ladjedelnici, a so jo morali pred približno sedmimi leti sneti, ker je poškodovala vpetje jamborja. Od takrat je jadrnica privezana v mandraču pred pomorskim muzejem in njen videz je vsako leto bolj klavrn.

»Ko so jadrnico pripeljali, je bila zelo lepo urejena. Bila je lakirana, v celoti pobarvana, dno zaščiteno, tako izdelanega jamborja še nisem videl. Zdaj vsak laik vidi, da je plovilo zanemarjeno,« pravi Šabec.

Direktor Pomorskega muzeja Piran Franco Juri je sicer priznal, da jadrnica ni v najboljšem stanju, toda »ne propada«. »Pred dvema letom smo jo imeli na kopnem, bila je popravljena, zamenjali smo kabino, ki je bila gnila. Ladjo vsako leto premažemo z oljem. Konec maja jo bomo spet dali na kopno, jo pokitali, ji zamenjali kak kos, jo spet prebarvali ter ji postavili jambor. Celotno prenovo bomo opravili do 17. junija, ko jo nameravamo ob 80. obletnici njenega nastanka dan pred muzejsko nočjo predstaviti javnosti, postaviti informativno tablo z nekaj osnovnimi informacijami o plovilu in njunih lastnikih,« je dejal Juri.

Juri: Nimamo denarja

Čeprav je muzej lastnik jadrnice že od srede devetdesetih let, Juri pravi, da je do regate niso mogli prenoviti zaradi denarnih težav. Za resno prenovo bi po njegovem potrebovali od 40.000 do 50.000 evrov, ki da jih zdaj nimajo. Muzej je imel lani okoli pol milijona evrov prihodkov, Juri pa je dejal, da imajo za vzdrževalna dela na barki na voljo od 3500 do 4000 evrov. »Če hočemo s tem denarjem kaj narediti, lahko le upamo, da nam bo Marina Portorož kot vsako leto pomagala z brezplačnim dvigom in spustom jadrnice ter nam ne bo zaračunala prostora, kjer bi opravili vzdrževalna dela. Ljubitelji starih plovil, člani društva Bracera, so obljubili, da bodo prostovoljno pomagali pri vsaj najnujnejših delih,« je pojasnil Juri.

Napovedal je, da bodo na jadrnici avgusta pripravili baletni program z baletko Tijuano Križman Hudernik, že mesec prej pa bo v Piran priplulo deset starih jadrnic iz italijanskega mesteca Cesenatico, kjer imajo zelo dobre izkušnje s predstavljanjem starih bark.

»Na leto bi potrebovali od 10.000 do 15.000 evrov za vzdrževanje takšne jadrnice. Ker teh sredstev nimamo, si v muzeju nekateri prizadevajo, da bi jadrnico potegnili na suho in jo predstavili v muzejskem razstavišču starih plovil v skladišču soli Monfort. Sam se bolj ogrevam za to, da ostane v morju in da se udeležuje paradnih regat,« je povedal Juri. Iz kabine so že kmalu po prevzemu odstranili notranjo opremo in jo spravili v muzejsko skladišče.

Ljubitelj bi zanjo gotovo lepše skrbel

»Tako propada nacionalni ponos našega pomorstva. Če bi jadrnico dali kakemu ljubitelju starih plovil, bi gotovo neprimerno vestneje skrbel zanjo. V dveh tednih absolutno ni mogoče popraviti jadrnice v takem stanju. Za to bi potrebovali najmanj tri mesece. Prepričan sem tudi, da dela ni sposoben opraviti nihče v Sloveniji, temveč le kakšna italijanska ladjedelnica ali dalmatinski mojster,« v napovedi Jurija dvomi Šabec. Prepričan je, da vse ni odvisno od denarja, ampak predvsem od volje in projektov: »Če bi bila volja, da bi poskrbeli za tak eksponat, bi naredili projekt, in dobili sredstva. Prav tako bi že zdavnaj morali poskrbeti za umik razpadajočih in plastičnih plovil iz mestnega mandrača in priveze brezplačno ponuditi tistim, ki bi sami zgledno skrbeli za stare lesenjače.«