Tiskane izdaje
Ljubljana – Najnovejša raziskava, v kateri so sodelovali tudi strokovnjaki s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, kaže, da bo leta 2022 v svetu več preobilnih kot podhranjenih mladostnikov. A Slovenija je med redkimi državami, ki jim je uspelo ustaviti skokovito povečevanje debelosti.
Analiza raziskovalcev londonskega Imperial Collegea in Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki je bila narejena za 40-letno obdobje (od leta 1975 do 2016), kaže, da se je število debelih otrok in mladostnikov, starih od pet do 19 let, povečalo za desetkrat. Lani je bilo tako po vsem svetu 50 milijonov debelih deklet (šest odstotkov populacije) in 74 milijonov debelih fantov (osem odstotkov), medtem ko je bilo zmerno ali močno podhranjenih deklet in fantov od 75 do 117 milijonov. Če pa prištejemo še 213 milijonov čezmerno prehranjenih otrok in mladostnikov pod pragom debelosti, je lani na svetu živelo za 56 odstotkov več otrok, ki imajo preveč kilogramov, kot otrok s premalo kilogrami.
»Če se bo sedanji trend nadaljeval, bo leta 2022 na svetu več debelih kot podhranjenih otrok in mladostnikov,« razlaga prof. dr. Gregor Jurak, eden od soavtorjev raziskave. Tudi v državah, kjer so se tradicionalno bojevali s podhranjenostjo, ki je tam še vedno velik problem (denimo v podsaharski Afriki), se zdaj namreč poskušajo znebiti debelosti pri otrocih. V Evropi je največ debelih deklet na Malti (11,3 odstotka populacije), fantov pa v Grčiji (16,7 odstotka), po debelosti pa so v prednosti še druge sredozemske države: Italija, Španija in Portugalska.
V Sloveniji nekoliko bolje
Stanje v Sloveniji je nekoliko boljše, vendar kljub temu še vedno skrb vzbujajoče. Slovenski fantje so med 200 državami na 91. mestu po debelosti (10,6 odstotka populacije) in na 64. mestu po deležu čezmerno prehranjenih (30,9 odstotka), dekleta pa na 94. mestu po pojavnosti debelosti (7,4 odstotka) in 102. mestu po deležu čezmerno prehranjenih (23,2 odstotka).
Čeprav ti izsledki niso najspodbudnejši, novi podatki za Slovenijo kažejo boljšo sliko od 40-letnega povprečja, saj naj bi bilo pri nas veliko manj čezmerno prehranjenih in debelih otrok, kot kaže svetovna študija. »Zelo pogosto se med čezmerno prehranjenimi znajdejo tudi otroci in mladostniki, ki imajo veliko mišično maso in so gibalno zelo učinkoviti,« razlaga doc. dr. Gregor Starc, eden od soavtorjev študije in član delovne skupine SZO za boj proti debelosti otrok. Če bi torej primerjali otroke v prvi polovici 70. let prejšnjega stoletja in danes, bi ugotovili, da so sedanji slovenski otroci v vseh starostnih skupinah od petega leta za skoraj pet centimetrov višji, zato so tudi težji in najverjetneje tudi biološki zrelejši, razlaga Starc.
Vse države, ki so sodelovale v raziskavi, podatkov tudi ne zbirajo po enaki metodologiji. Tako Jurak opaža, da so podatki Velike Britanije zelo podcenjeni, medtem ko je v Sloveniji debelih celo manj, kot kaže raziskava. Leta 2010 se je trend povečevanja čezmerne teže in debelosti pri slovenskih mladostnikih začel zmanjševati, tudi po zaslugi programa Zdrav življenjski slog, ki so ga uvedli v osnovne šole. Tako je Slovenija po Jurakovem mnenju ena redkih držav v svetu, ki ve, kakšni so pravi ukrepi in jih tudi uspešno izvaja.
S programom Zdrav življenjski slog, ki ga je lani v 189 šolah izvajalo 36.499 otrok, so namreč »najbolj ranljivi skupini otrok, torej tistim, ki v popoldanskem času niso dovolj aktivni, omogočili še dodatno gibalno dejavnost. Če tega programa ne bi bilo, bi bili danes glede pojavnosti debelosti pri otrocih v družbi sredozemskih držav, tako pa smo med redkimi na svetu, ki so zmanjšali delež čezmerno prehranjenih,« trdi Jurak.
Zaradi izteka finančne perspektive se je letos število teh šol precej zmanjšalo, vendar naj bi po dogovoru z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport v koncept razširjenega bivanja v šolah uvedli nov program gibanje in zdravje. »S tem želimo doseči, da bi bil vsak osnovnošolec deležen vsaj ene ure strokovno vodene gibalne vadbe na dan,« pravi Jurak. Kljub pozitivnim trendom, ki se že kažejo, je prepričan, da bo Slovenija potrebovala še desetletje, da se s sedanjim pozitivnim trendom povzpne na želeno raven.
Glavno je gibanje
Ključni krivec za debelost je po njegovem mnenju pomanjkanje gibanja, kar dokazuje tudi porazna statistika sredozemskih držav, ki slovijo po zdravi prehrani, pa imajo kljub temu največ debelih otrok. Kljub morebitni čezmerni in neustrezni prehrani namreč otroci, ki so dovolj telesno aktivni, porabijo odvečne kalorije, razlaga Jurak, ki med pozitivne dejavnike prišteje tudi zgledno urejeno prehrano v šolah in vrtcih. »Seveda se vse več pozornosti namenja velikosti obrokov in vnašanju manj sladkorja, da se pri njih ne bi utrdili nezdravi vzorci. Vendar se je pri otrocih kot precej učinkovitejša od prehranskih ukrepov izkazala povečana telesna dejavnost, ki se je pred leti s spremenjenim življenjskim slogom kritično zmanjšala,« opozarja Jurak. In ker je debelost v 60 odstotkih dedna, v 40 odstotkih pa nanjo lahko vplivamo z zunanjimi dejavniki, je pri tem gibanje ključno, tudi v rosni mladosti. Podatki kažejo, da je bilo kar 80 odstotkov mladostnikov predebelih že pri sedmih letih starosti. Zelo pomembno torej je, da lokalne skupnosti poskrbijo za primerna igrišča v naseljih, hkrati pa se morajo tudi starši zavedati pomembnosti zadostnega gibanja otrok v prostem času. »Spoznati morajo, da gibanje malčkov pomeni tudi znoj in kakšne strgane hlače. Če starši tega ne sprejmejo, so že v osnovi kapitulirali,« pravi Jurak. Predvsem pa naj poskrbijo tudi za aktiven prihod in odhod iz šole – naj jih torej ne vozijo z avtomobilom, ampak naj gredo z njimi peš in jih čim prej navadijo, da gredo sami, s kolesom, rolerji ali skirojem.
