Fiesa ni opustošena, ima pa več problemov

Fiesa - Obala jezera v Fiesi ni tako opustošena, kot so ocenili v Alpe Adria Green (AAG), vendar to še ne pomeni, da je primerno urejena. V piranski območni enoti zavoda za varstvo narave pravijo, da si z občinsko upravo prizadevajo pridobiti skrbnika naravnega spomenika - jezera - in naravne vrednote, za katero je razglašena njegova okolica.

AAG je obvestila javnost, da je njena ekološka patrulja ugotovila, da je obala obeh jezer v Fiesi povsem opustošena in da tako zasmetenih obal še niso videli. Odstranjeno naj bi bilo tudi zavarovano trstičje in grmovje ob jezeru. Zato so napovedali, da bodo o razmerah najprej obvestili občino Piran in Zavod za varstvo narave, zahtevali redno odstranjevanje odpadkov in onemogočili sekanje trstičja ter obvodnega rastja.

Če njihovega opozorila ne bodo upoštevali, so napovedali prijavo inšpekciji. Vendar so v piranski enoti zavoda za varstvo narave in oba upravljalca območja Fiese, Okolje Piran in družba ISBE Piran, zavrnili tako dramatične ocene AAG. Tudi sami smo se lahko prepričali, da razmere v Fiesi niso prav nič drugačne, kot so bile lani ali predlani. Prej bi lahko celo rekli, da se (pre)počasi izboljšujejo.

Od črnih gradenj do tujerodnih vrst

Zavod za varstvo narave in občina Piran letos upravljalcu kampa ne bosta dovolila parkiranja avtodomov neposredno ob jezeru. Zavod je upravljalcema dovolil odstranjevanje suhih vej in pretirano razraščenih akacij, ki so tujerodna vrsta, vendar je lani Okolje na območju Fiese posadilo več kot 20 novih borovcev, mandljev in fig.

Strateška usmeritev za to naravno vrednoto je namreč zamenjava neprimernih tujerodnih rastlin z avtohtonimi. Ne drži niti ugotovitev o občutnejših posegih v trstičje, čeprav je res, da poskušajo divji ribiči z brega občasno loviti ribe. Problem tujerodnih vrst v Fiesi je veliko večji, nas je opozorila Barbara Vidmar s piranskega zavoda za varstvo narave. V jezeri mnogi namreč odvržejo želve rdečevratke, ki niso avtohotone, in ker nimajo sovražnikov spodrivajo avtohotne želve močvirske sklednice. Prav tako so pred leti v jezero naselili tujerodne ostriže.

Še največji problem Fiese so črne gradnje; dve večji - Zidarjeva vila in vila nad hotelom Fiesa še nista rešeni, nekaj nedovoljenih gradenj pa je lastnikom uspelo legalizirati. Kraj ima težave tudi s pretirano urbanizacijo in zastarelim ter poleti neučinkovitim kanalizacijskim črpališčem komaj pet metrov od jezera. Iz njega namreč v poletni vročini neznosno zaudarja.