Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenska podjetja, ki delajo v Avstriji, tarnajo o hudem zaostrovanju pogojev, o neživljenjskem formalizmu in nesorazmernih kaznih za drobne kršitve enormnih birokratskih zahtev. Odvetniška pisarna Grilc Vouk Škof bo v njihovem imenu vložila pritožbo na evropsko komisijo.
Avstrijci so – v očitni želji omejiti obmejni trg storitev, kjer dnevno migrira 15.000 delavcev – postopoma začeli zaostrovati zakonodajo, predvsem pa so ojačali kontrolo upravnih organov in radikalno zvišali kazni tudi za najmanjše napake, je v svoji ljubljanski odvetniški pisarni pojasnila omenjena trojica odvetnikov. Zadnjo opazno zaostritev je Rudi Vouk zaznal letos jeseni, s 1. januarjem pa podjetnike čaka še obsežnejši zakon o socialnem in plačnem dampingu in nova runda težav. Kar po besedah Rolanda Grilca ruši ideje skupnega trga.
V Avstriji tuji pritožnik, malo podjetje ali obrtnik, praktično ni mogel priti do vrhovne instance že zaradi previsokih stroškov. Tako mu je bila zaprta pot do pritožbe na ravni EU, čeprav so bili kršeni predpisi EU. V želji po internacionalizaciji problematike je odvetniška pisarna Grilc Vouk Škof zbobnala skupaj podjetja s slabimi izkušnjami in sklenila prek EU Pilota vložiti na komisijo skupno pobudo zoper avstrijsko zakonodajo.
Kvota pritožnikov, ki bi dala pobudi ustrezno težo, je bila hitro presežena. Do včeraj je svoje zgodbe predložilo 117 slovenskih podjetij, iz njih so izluščili deset spornih zahtev. Kot poudarjajo, v nobenem primeru ne gre za zaščito proti plačilnemu in socialnemu dampingu. Noben delavec ni bil premalo plačan ali nezavarovan, ampak gre za formalne šikane, je poudaril Vouk, za odvračanje tuje delovne sile.
Deset v nebo vpijočih »grehov«
Prva moteča avstrijska zahteva je, da mora biti plačilna dokumentacija na razpolago tudi za zelo kratkotrajne storitve, za nekaj ur. Cena take storitve preprosto ne prenese stroška pridobivanja obsežne dokumentacije, prevodov in dovoljenj.
Obširna plačilna dokumentacija (delovna pogoda, dokazila o plačilu, potrdila o zavarovanjih, o kvalifikacijah itn., vse prevedeno v nemščino) mora biti na voljo v celoti na licu mesta, in to ves čas, ne oziraje se na kontrolo, sproti jo je treba ažurirati. Če manjka en sam papir, sledi kazen, ni ga možno naknadno priložiti.
In kazni so enormno visoke: ob uvedbi zakonodaje je bila predvidena za prekrške najvišja možna kazen 726 evrov, ne glede na število delavcev. Od lani je minimalna kazen 2000 evrov na delavca, maksimalna pa 80.000 evrov. V sedmih letih se je torej kazen, če na primer štirim delavcem manjka po en prevod, podeseterila, maksimalna pa postoterila. In to za čiste formalne prekrške! Kar je po Vouku najjasnejše nespoštovanje evropskega prava, ki zapoveduje, da je vsaka sankcija sorazmerna s težo prekrška.
Ko nadzorniki ugotovijo malenkostno pomanjkljivost, proti prizadetemu običajno sprožijo najmanj pet različnih postopkov, na primer zaradi plačilne dolumentacije, zavarovalne police, naknadne prijave, če sta dva direktorja, vsak dobi svoj postopek. Kumulacija postopkov torej.
S sankcijami ne grozijo le slovenskim ponudnikom, ampak tudi avstrijskim nalogodajalcem. Še preden se postopek odvije, preden je pravnomočno zaključen, se nalogodajalcu pobere varščina, ne glede na to, v kolikšni meri je bilo delo že opravljeno, ali so delavci dobili plačilo. Kar je v nasprotju z intenco zakona.
V Avstriji še pravniki zelo težko razlikujejo med podjemno pogodbo in posojanjem delovne sile. A če mali podjetnik tega ne ve in odda napačno prijavo, je kaznovan. Enako tudi, če iz zakona ne more razbrati, katere dokumente je treba priložiti v posamezni situaciji.
Če zagovorniki prizadetih v postopkih pred avstrijskimi sodišči zahtevajo, naj v EU pridobijo interpretacijo evropskega prava, tega ne storijo, direktne poti pa ni. Problematičen je tudi položaj legalno v Sloveniji zaposlenih državljanov tretjih držav, in slednjič, položaj prevoznikov. Potiho se odpravlja tudi možnost tako imenovanih kabotažnih voženj (ko npr. prevoznik prepelje blago iz Slovenije v Nemčijo, ko se vrača skozi Avstrijo, pa znotraj države naloži,prepelje in razloži nov tovor in tako izkoristi proste kapacitete), za katere bodo veljali enaki predpisi kot za ostale vožnje.
EU Pilot
Sistem EU Pilot omogoča državljanu EU, ki meni, da so mu bile kršene pravice iz prava EU, vložiti na evropsko komisijo pritožbo oziroma pobudo. Če jo komisija posvoji, lahko naloži članici, da svoje ravnanje pojasni, v skrajnem primeru jo postavi pred evropsko sodišče. Komisija o pobudi odloči v 14 dneh, članica pa ima za odgovor časa 10 tednov.
»Smisel tega postopka je, da se kršitve odpravijo že v fazi, ko se posredujejo stališča,« je pojasnila Maria Škof. »Praksa kaže, da je bilo kar 75 odstotkov pobud zaključenih pozitivno v tej fazi; članica je spremenila zakonodajo in omogočila delovanje notranjega trga. Postopki trajajo od štiri do 12 mesecev, medtem ko se zadeve pred sodiščem lahko vlečejo na leta.«
Ali imajo podobne težave z Avstrijci tudi drugi sosedje? Tako je, pritrdi Vouk, zlasti Madžari na Gradiščanskem, zato so že zbirali informacije pri zastopnikih slovenskih podjetnikov. A čeprav bi bilo smotrno, se doslej o skupnem nastopu še niso pogovarjali. Sicer pa so znotraj Avstrije občutne razlike v ravnanju upravnih organov, pogojene so tako s politično situacijo kot s tem, kdo je sosed. Na Štajerskem in Gradiščanskem, denimo, upravni organi nastopajo precej bolj restriktivno kot drugod.
Kaj pravijo na naši strani
Gospodarsko ministrstvo se vključuje v reševanje problematike, saj se nanj obrača čedalje več podjetij, pri tem sodeluje z obrtno in gospodarsko zbornico. Podjetja napotuje na slovenski Center SOLVIT, ki je brezplačni sistem neformalnega reševanja sporov na področju notranjega trga EU in deluje na ministrstvu.
O težavah slovenskih podjetij so se predstavniki ministrstva pogovarjali tudi na nedavnem tretjem zasedanju skupnega odbora Slovenija-Štajerska. Sosedje so obljubili, da bo Štajerska na zvezno raven poslala prošnjo po obrazložitvi nesorazmernih zahtev in priporočila za uporabo sorazmernih ukrepov pri izvajanju zakona o preprečevanju plačilnega in socialnega dampinga. Na ministrstvu dodajajo, da je dokazovanje kršitve nesorazmernosti izjemno težavno.
V OZS opozarjajo, da je to neevropsko obnašanje, ki ima obsežne posledice. »Številna naša podjetja opravljajo storitve v Avstriji. Več deset tisoč delavcev je tja napotenih na delo. Naša podjetja so pod večjim nadzorom kot avstrijska, kaznovana tudi brez opozoril, soočajo se z administrativnimi ovirami, s številnimi postopki prijave opravljanja storitev. Avstrija zahteva dokumentacijo v nemškem jeziku, ki jo morajo imeti pri sebi itd., kazni pa so zelo visoke, tudi do 40 ali 50 tisoč evrov.« OZS lahko pomaga članom z nasveti in informacijami, v avstrijsko zakonodajo pa pač ne more posegati.
In evropska komisija? »Države članice so morale direktivo, ki bo preprečevala zlorabe in goljufije pri uveljavljanju pravil glede napotenih delavcev, prenesti v nacionalno zakonodajo do junija 2016. Službe Komisije trenutno preverjajo skladnost nacionalnih ukrepov, za katere so se države pri prenosu vsebine direktive odločile,« so nam sporočili.
