Tiskane izdaje
Zaradi same strukture strehe je bilo po Valantovih besedah najbolj zahtevno posredovanje na strehi enega izmed objektov v Melinah. Delo na objektu so morali sicer iz varnostnih razlogov zaradi teme prekiniti.
Streha z enega izmed blokov je padla na parkirano vozilo in ga popolnoma uničila, toča pa je poškodovala preostale parkirane avtomobile. V Spodnji Idriji je poškodovalo streho tamkajšnje osnovne šole.
Gasilci so v nedeljo pozno popoldne na Idrijskem morali posredovati tudi zaradi podrtih dreves in uhajanja plina, na terenu pa jih je bilo 45. Tako gasilci kot domačini sicer takšne ujme v teh krajih ne pomnijo.
Zaradi poškodovanih streh so gasilci posredovali tudi na Vojskem, v Dolah in Ledinah ter v vasi Bukovo nad Cerkljanskim, kjer je zaradi udara strele zagorela drvarnica.
Na logaškem je neurje z močnim vetrom in obilnim deževjem podrlo številna drevesa, veter je poškodoval ostrešja devetih objektov. Vrtec v Logatcu je poplavila meteorna voda, poplavilo je tudi industrijski objekt, je razvidno s spletnih strani Uprave RS za zaščito in reševanje.
Gasilci so imeli precej dela s pokrivanjem poškodovanih streh. (Fotografija je simbolična) Foto: Marko Milošič
Strehe je odkrivalo tudi na območju Vrhnike, kjer je padala toča v velikosti oreha in povzročila nemalo škode na kmetijskih pridelkih. Zaradi neurja je brez elektrike ostalo več kot 3500 odjemalcev na Zaplani in Vrhniki ter okoli 2500 na območju Logatca.
Meteorne vode so nevšečnosti povzročale tudi v Žireh in Kobaridu.
Že popoldne se je neurje s točo razbesnelo nad območjem Ilirske Bistrice. Gasilci so imeli precej dela s pokrivanjem poškodovanih streh. Po prvih podatkih uprave je poškodovanih kar 70 objektov.
Poletne nevihte z debelejšo točo so vsakoleten pojav
Pri nas je toča razmeroma pogosta v vseh pokrajinah. »Na območju pred avstrijskim delom alpskega predgorja, našo Štajersko in Prekmurjem je frekvenca teh neviht neviht nekoliko večja,« je pojasnil Gregorčič. »Največjo škodo pa nevihte s točo naredijo tam, kjer je kmetijstvo bolj razvito,« je dodal.
Opozarja, da prisotnosti toče v oblaku ni tako lahko prepoznati po barvi ali teksturi oblaka. »Z vremenskim radarjem lahko zaznamo območja z visoko radarsko odbojnostjo na višjih nivojih, kar nakazuje na veliko verjetnost, da je v oblaku toča,« je pojasnil. Toča potuje z oblakom, kar pomeni, da ni nujno, da bo na tla padla tam, kjer so točo v oblaku zaznali. Oblak lahko namreč potuje več kilometrov.
Pri opazovanju toče si lahko pomagamo z radarskimi slikami na vremenskem portalu meteo.si v rubriki Opozorila. »Radarske meritve so analizirane na način, da prikazujemo samo območja, kjer je radar zaznal povečano verjetnost pojava toče,« je povedal Gregorčič. Izračunajo tudi največjo verjetnost pojava toče in to označijo z odtenki rdeče.
Toča ali sodra
Zrna toče so velika od pol centimetra do velikosti pomaranče. Če so manjša, jo imenujemo sodra. »Po svetu so zabeležili večja zrna, kot smo jih imeli v Sloveniji kadar koli. V Sloveniji po navadi srečujemo točo v velikosti oreha ali lešnika, tudi do kurjih jajc ali drobnih jabolk,« je opisal.
Debela toča navadno ne prizadene širše okolice. »Na posameznih lokacijah se zdi, da je to izredno redek pojav, v resnici pa na območju Slovenije ne mine poletje, da ne bi bilo vsaj nekaj neviht z debelejšo točo. To se je dogajalo tudi v preteklosti in se bo tudi v prihodnosti. Ne da se reči, da je teh dogodkov več kot v preteklosti, večja je samo sposobnost zaznave,« meni.
Velikost toče je sicer odvisna predvsem od vlažnosti vstopajočega zraka, ki v oblaku tvori padavinske elemente, in od hitrosti dviganja v samem oblaku, je pojasnil Gregorčič. Pa tudi od števila ciklov, ki jih padavinski elementi morda v oblaku naredijo preden izpadejo iz njega. Navadno je to povezano z večjo labilnostjo.
Ta je povečana, kadar je zrak v spodnjih plasteh zelo pregret in vlažen, v zgornjih pa bolj suh in hladnejši, pravi Gregorčič. Ravno zato je frekvenca pojava neviht s točo nekoliko večja na južni strani Alp. V višjih plasteh ozračja hladen zrak lahko preide Alpe, prodor hladnejšega zraka v spodnjih plasteh pa Alpe blokirajo. Tu je iznad panonske nižine in obrobja velika pregretost zraka, kar izpolni pogoje za močnejše nevihte, je še pojasnil Gregorčič.
