Tiskane izdaje
Še jutri bodo vrata srednjih in višjih šol ter fakultet na široko odprta šolarjem in dijakom, ki se še odločajo, skozi katera bodo vstopali naslednja štiri leta. Dogajanje je bilo zaradi skrbno pripravljenih predstavitev celovitega utripa šole živahno že danes, ko smo obiskali Gimnazijo Jožeta Plečnika na Šubičevi ulici, Elektrotehniško-računalniško strokovno šolo in gimnazijo na Vegovi ulici ter Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v ljubljanskih Križankah.
Simona in Žan Malnar Foto: Saša Bojc
Simona: Že lani sva obiskala gimnaziji Moste in Šiška – v Šiški sva bila letos še enkrat, danes sva namenjena na Srednjo ekonomsko šolo na Roški, gimnazijski program. Tu, na Šubičevi, mi je bilo zelo všeč, da smo lahko spraševali po informacijah tudi dijake. Na splošni predstavitvi smo se zanimali za tabore in popoldanski pouk ter športno vzgojo, saj šola nima telovadnice. To bi bila za mojega sina, športnika, ena od pomanjkljivosti, vendar so nas pomirili, tako da tudi ta šola ostaja v ožjem izboru. Mislim, da se zlasti v današnjih časih mladostniki pri teh letih težko odločijo za poklic, zato se mi zdi pozitivno, da se je tudi s poklicnih tehničnih šol mogoče vpisati na višje šole in univerzitetni program. Je pa res, da so na strokovnih tehničnih šolah strokovni predmeti, in če se otrok premisli in noče nadaljevati izobraževanja v tej smeri, mu ti lahko povzročajo težave. Zato se mi zdi gimnazija primerna kot neki splošen začetek, ali kot je lepo povedala profesorica – da je gimnazija možganska telovadba in priprava na dozorevanje dijakov.
Žan: Doslej mi je bila najbolj všeč gimnazija v Šiški, je pa odločitev, kam se vpisati, zelo težka. Zdi se mi pomembno, da me mama spremlja in mi pomaga, da se bom lažje odločil.
Filip Vavtar Foto: Saša Bojc
Z mami sva prišla na Šubičevo gimnazijo, ker me je zanimalo, kako je šola videti, saj bom zbral dovolj točk za vpis. Na predstavitvi nisem bil, pomembneje se mi zdi, da si ogledam šolo, začutim vzdušje in dobim neki vtis. Doslej se mi zdi zelo v redu. Malo sem povprašal tudi zdajšnje dijake, kako je, potrdili so mi, da so zadovoljni. To tudi šteje. Najbolj sem navdušen nad sobo z mikroskopi ter učilnicama za biologijo in kemijo, saj so mi bližje naravoslovni predmeti. Lani sva bila z mamo na Poljanah, letos tudi na Ledini. Ker sta mi Gimnazija Ledina in Gimnazija Jožeta Plečnika najbolj všeč, se bom najverjetneje odločil med tema dvema. Me pa zanima samo gimnazijski program, saj še ne vem, kaj bom študiral.
Gorazd Kikelj in Maj Kikelj Foto: Saša Bojc
Maj: Na Elektrotehniško-računalniško strokovno šolo in gimnazijo Ljubljana sem prišel, ker me računalništvo navdušuje od otroških let, pa tudi zato, ker je na to šolo hodil že moj ati. Prav zaradi tega mi je še bolj všeč. To vem in si želim že od 5. razreda, zdaj sem še bolj prepričan o tem. Poleg tega je moj oče računalničar, zato mi bo lahko z znanjem priskočil na pomoč, če bo treba. Danes smo lahko videli in spoznali tudi projekte, ki se jih lotevajo.
Gorazd: Zanimalo me je, kakšna je ta šola danes v primerjavi s tisto, na katero sem hodil pred tremi desetletji. Po eni strani se mi zdi zelo domača, po drugi pa je drugačna. Takrat smo imeli dijaki za vpis na voljo dve smeri, zdaj je zraven še gimnazija, ki se je po mnogih desetletjih vrnila. Sicer pa spremljam delovanje šole, zato vem, kaj vse počnejo. Opazen je napredek, zares se trudijo in tudi znanje ni samo papirnato, temveč podkrepljeno s prakso. V tem se razlikuje od pristopov, ki so jih ubirali, ko sem jaz hodil sem. S sinom sva v zadnjih treh letih obiskala več predstavitev; srednjo strojno šolo, sejem Informativa in medijsko šolo. A je Maj že prej sklenil, kam se bo vpisal, zaradi česar je vse skupaj lažje.
Urška Luzar Jerlah in Mia Jerlah Foto: Saša Bojc
Urška: Prišli sva na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, da bi bolje spoznali gimnazijsko smer in smer fotografije, ki Mio najbolj zanima. Čeprav sva na spletu našli že veliko informacij, sva hoteli začutiti vzdušje na šoli ter dobiti informacije iz prve roke. Letos bova obiskali še Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Ljubljani. Mia obiskuje šele 8. razred, torej ima še eno leto časa za dokončno odločitev. Do takrat se bo treba potruditi in čim bolje končati šolsko leto, da bo izhodišče za vpis čim boljše. Na oblikovno so običajno sprejeti vsi vpisani, ki opravijo preizkus nadarjenosti. Tega se bojimo, čeprav zanj ne potrebuješ predhodnega znanja. Talent tako ali tako ugotavljajo po drugih kazalnikih.Mia: Bolj me je navdušila fotografska smer.
Zara Cvetko
in Patricija Borič Foto: Saša Bojc
Zara: Zanima me grafično oblikovanje, saj si želim postati tetovatorka. Zato se moram naučiti risati. Je pa tudi moj oče obiskoval to šolo in bila mu je zelo všeč. Tudi sama se bom potrudila, da se bom lahko vpisala. Najbolj me je navdušila risalnica, saj me risanje najbolj zanima, pa tudi učitelj mi je bil zelo všeč. Starši danes sicer niso utegnili z mano v Ljubljano, a so hkrati hoteli, da si šolo pogledam sama in sama ugotovim, kaj si mislim o njej. Tako se mi zdi tudi bolje, da ti nihče ničesar ne vsiljuje.
Patricija: Nisem še povsem odločena, kam se bom vpisala prihodnje leto. Zanima me tudi srednja frizerska šola. Starši pa niso prišli z mano, ker so v službi.
Igor Stanko Foto: Saša Bojc
