Interna KPK bo »preiskovala« uradnike

Ljubljana – Slovenija do zdaj ni ugotavljala odgovornosti funkcionarjev in uradnikov, ker so nestrokovno pripravili gradivo, zavajali javnost ali netransparentno vodili postopke. Če bo »posebna služba« na ministrstvu za okolje (Mop) potrdila »sume« KPK glede uredbe o hrupu, bi se pod prvi primer dobre prakse lahko podpisal minister Jure Leben. A najprej mora najti »pravi kader«.

Odgovornost za petkov bruseljski opomin Sloveniji, ki spet zamuja z nacionalnimi predpisi za prenos evropske direktive o določitvi skupnih metod ocenjevanja hrupa, je mogoče pripisati Cerarjevi vladi in uradnikom na Mopu. Medtem ko se je vlada zamenjala, so domnevni »kršitelji« med Mopovimi uradniki še vedno na ključnih položajih. KPK, ki jih obravnava, postopka še ni končala, zato imen »preiskovancev« ne izda. O rezultatih službe za integriteto in transparentnost, s katero se je Mop z namenom, da zagotovi večjo transparentnost dela, okrepil šele v tem mandatu, prav tako še ne poročajo. Glede na podatke na spletni strani Mopa služba za zdaj še nima vodstva. A dejstvo je, da s spremembami uredbe o hrupu Mop kljub ukrepom kasni že mesec in pol.

Evropska komisija prehitela Mopove uradnike

V Cerarjevi vladi je Mop vodila Irena Majcen, generalna direktorica direktorata za okolje ter vodja sektorja za okolje in podnebne spremembe je bila Tanja Bolte, oddelek za okolje pa je vodil Tone Kvasič. Zadnja sta vodilni mesti obdržala tudi v času ministra Lebna, ki je za Delo sicer že lani oktobra napovedal spremembe na področju dovoljenih vrednosti hrupa, ga označil za necelovito urejeno in napovedal »prepotrebne spremembe uredbe o hrupu«. Zanje je zadolžil direktorat za okolje, ki da bo v sodelovanju z državami članicami EU, konkretno z Avstrijo, pripravil spremembe uredbe. A kot rečeno, Mopove snovalce je prehitela Evropa.

Za šestnajst strani »kršitev«

Sporna uredba, ki po oceni KPK na škodo ljudi koristi le onesnaževalcem, bo imela junija enoletno brado. Mop mora evropski komisiji, ki je proti naši državi uvedla predsodni postopek, odgovoriti do 30. marca. Naj spomnimo, da je Cerarjeva vlada uredbo o hrupu potrdila v odhajanju, junija lani, in da so proti njenemu sprejetju protesti kar deževali. Najresnejša svarila je javnosti že konec marca posredovala KPK, ki je pozvala k ugotavljanju odgovornih za vse, kar je bilo v zvezi z uredbo napačnega do takrat. In napak je bilo po mnenju KPK za dobrih šestnajst strani.

Teorija dobra, ustavi se v praksi

KPK je sprejemanje omenjene uredbe spremljala že štiri leta, preden se je lani oglasila in »želela pravočasno opozoriti na ugotovljene sistemske pomanjkljivosti zakonodajnega postopka in sume neintegritetnih ravnanj«. V mnenju, ki ima 16 strani, izstopa del, na katerega je v petek opozorila tudi evropska komisija. Ta ugotavlja razhajanja v slovenski zakonodaji v zvezi s tako imenovano direktivo o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa. KPK je že lani dokazovala, da je prav ta direktiva že vnesena v naš pravni red oziroma da mora Slovenija do konca 2018 prenesti le direktivo o skupni metodologiji ocenjevanja hrupa, za kar pa ni treba spreminjati uredbe o hrupu. KPK je Mop, ki je ceste z manj kot tremi milijoni vozil in železnice z manj kot 30.000 vlaki na leto »umaknil« s seznama virov onesnaženja, obtožila zniževanja standardov varstva pred hrupom, uradnike Mopa pa ali »neustrezne interpretacije urejanja področja hrupa« ali »namernega zavajanja javnosti, da bi bile določene spremembe uveljavljene«.

Predsedniku KPK Borisu Štefanecu je prejšnja ministrica Irena Majcen že lani obljubila izboljšave. Na KPK smo izvedeli, da so se na temo odprave sistemskih pomanjkljivosti res sestali z generalnim sekretariatom vlade in ministrstvom za javno upravo; vsi so se strinjali, da je »normativni okvir dober, a zelo pogosto prezrt«.