Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrstvo za zunanje zadeve v sodelovanju z GZS danes organizira srečanje slovenskih častnih konzulov, ki tvorijo vse pomembnejši del gospodarske diplomacije. Odkar je ta postala bolj koordinirana in vse bolj enotirna, je opaziti napredek, a pripombe ostajajo.
Krepitev gospodarske diplomacije je že najmanj desetletje večna tema na sedežu slovenske diplomacije v Mladiki. V obdobju zunanjega ministra Samuela Žbogarja leta 2009 se je začel proces reorganizacije večtirne mreže gospodarske diplomacije – takrat razdeljene na več ministrstev –, pri čemer je MZZ prevzela vlogo koordinatorja. Danes obstaja na ministrstvu za zunanje zadeve poseben direktorat za gospodarsko diplomacijo z analitičnim oddelkom in 22 ekonomskimi svetovalci, ki so okrepili delo na veleposlaništvih v tujini.
Vse več konzulov
Poleg tega se je začela krepiti mreža gospodarske diplomacije s častnimi konzuli, ki imajo eno ključnih vlog pri odpiranju vrat slovenskim podjetjem v tujini. Na seznamu MZZ je bilo leta 2011 75 častnih konzulov, po petih letih jih je že 123. Veliko s tega seznama se jih bo danes udeležilo dvodnevnega seminarja za častne konzule, ki se bo začel v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije, nato pa se bodo odpravili na ogled uspešnih slovenskih podjetij.
V mreži slovenske gospodarske diplomacije imajo pomembno vlogo tudi izvedbene agencije, kot sta agencija Spirit in STO. Prva skrbi za spodbujanje podjetništva, inovativnosti in tehnološkega razvoja, druga je aktivna na področju turizma.
Infografika: Delo. Za povečavo kliknite na sliko.
Premajhna usklajenost
Gospodarska diplomacija pa niso samo ministrstvo za zunanje zadeve, veleposlaništva in častni konzuli, ampak je to mreža institucij, ki se ukvarjajo s pomočjo slovenskim podjetjem na tujih trgih, pravi Aleš Cantarutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo. Poleg gospodarskega in zunanjega ministrstva je Cantarutti omenil še ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, ki promovira Slovenijo kot referenčno zeleno državo, in ministra za kmetijstvo Dejana Židana, ki predvsem na Kitajskem odpira vrata slovenskemu kmetijskemu in prehrambnemu sektorju.
A na tem področju obstaja kar nekaj težav, priznava Cantarutti. Ena od teh je premajhna usklajenost. Ministrstvi za zunanje zadeve in gospodarstvo imata redne mesečne koordinacije, a operativne državne ustanove nimajo vedno istih ciljev. »Morda pridejo do izraza interesi posameznih ministrstev in posameznikov. To moramo preseči,« poudarja sogovornik. Po njegovem mnenju je treba gospodarsko diplomacijo okrepiti kadrovsko in finančno: »Veleposlaniki so diplomati. A Slovenija je premajhna, da bi imela samo diplomate. Mora imeti tudi veleposlanike z občutkom za posel.«
Kar se da je treba izkoristiti tudi častne konzule; nekateri izmed njih so zelo aktivni, za druge pa niti ne vemo, še pravi Cantarutti. Pomembna pa je tudi kontinuiteta, dodaja. Se pravi, da isti ljudje dlje časa strateško vodijo gospodarsko diplomacijo.
GZS: Bolj sistematično delo
Podjetniški vidik gospodarske diplomacije je ovrednotil generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič. »V zadnjih letih je bil narejen velik preboj tako v zavesti kot v odnosu in pristopu. Gospodarska diplomacija se res osredotoča na gospodarsko področje, kako čim bolj konkretno pomagati posameznim podjetjem. Pogrešamo pa načrtnejši pristop h kadrovanju in k razvoju kadrov (poznavanje slovenskega gospodarstva, trendov, poslovnih priložnosti, vpetost v gospodarske tokove), bolj sistematično in jasno koordinirano promocijo, podprto s finančnimi sredstvi in potrebnimi ukrepi (zdaj je preveč prepuščena iznajdljivosti nosilcev po svetu).«
Poleg tega v GZS menijo, da bi moralo postati delo s častnimi konzuli še bolj sistematično, ker so neprecenljivi del diplomatsko-konzularne mreže, ki jo potrebuje tako posamezno podjetje kot tudi država kot celota.
