Tiskane izdaje
Strokovnjaki Zavoda za gradbeništvo bodo prihodnji teden obiskali območje, ki ga je v prvih tednih februarja razdejala burja. Vprašanje, ki se vedno postavlja ob podobnih vremenskih ujmah, je: kaj je mogoče narediti, da bodo stavbe trdnejše. Pa naj gre le za kritino ali kar celotno konstrukcijo, kakor se je dramatično pokazalo pri montažni hiši v Šempasu, ki jo je »raztrgalo«.
Pripoved Metoda Kofola, ki je bil v omenjeni hiši, ko jo je začelo odnašati, ni zelo natančna, kajti okoliščine ob takih dogodkih preprosto niso naklonjene urejenemu zbiranju vtisov, za povrhu je bilo sredi noči. Pravi pa, da se mu burja, ki je pihala čez dolino proti Šempasu, niti ni zdela tako močna. Je bilo že večkrat huje. Da je nekaj hudo narobe, je ugotovil šele takrat, ko je že skoraj odtrgalo eno steno montažne hiše; sam je bil v tistem času v spodnjem delu. Sogovornik tudi meni, da je bil tokrat veter »drugačen« kot običajno, kar utemeljuje s podatkom, da je že odneslo pol hiše, ko je bil dimnik še nepoškodovan in je šele potem treščil na ostanke.
Kofol tudi meni, da je problem verjetno v stikih montažnih plošč, torej, da te niso bile dobro pritrjene, vendar ne more natančno določiti, kje je veter prišel »v hišo«: kje je našel pot pod prvo ploščo, da je potem lahko lupil eno za drugo. Gre sicer za montažno hišo, ki je bila postavljena leta 1978, in kakor pravi sogovornik, sodi v tip montažnih hiš, ki bile na trgu na voljo po velikem potresu leta 1976 v Breginju. Kdo je proizvajalec, pa ni prepričan.
Nevarnejši je srk
Njegova pripoved sovpada z mnenjem mag. Jelene Srpčič z Zavoda za gradbeništvo. Sogovornica je vodja odseka za lesene konstrukcije z več kot tridesetletno prakso pri ocenjevanju poškodb na konstrukcijah. Kaj se torej dogaja, kadar veter tako odnese hišo? »Domnevamo, da je bila hiša prešibko pritrjena na betonsko podlago. Ko gre za veter, je problematičen srk, ki konstrukcijo dvigne. Zato na Primorskem večinoma nimajo velikih napuščev, v katere bi se veter lahko ujel, pa tudi krovne konstrukcije so s spodnje strani zaprte, tako da jih veter ne more dvigniti. Pritisk vetra s strani ni tako problematičen, ker se upošteva pri statičnem izračunu, nepredvidljivih, kratkotrajnih obtežb, kot so sunki in vrtinci, pa gradbeniki pri dimenzioniranju ne upoštevajo,« navaja Srpčičeva.
Opozarja tudi na meritve hidrometeorološke službe, ki so pokazale, da burja nikjer ni pihala močneje, kakor znašajo projektne vrednosti hitrosti vetra, ki jih projektanti upoštevajo pri statičnih izračunih hiš. To pomeni, da so vsaj novejše dimenzionirane tako, da bi morale takšen veter zdržati. Starejše na tem koncu pa so tako ali tako postavljene v skladu s tradicijo, ki že predvideva optimalno obliko, ki se najbolje upira burji.
Preveriti je treba pritrditve
Ni pa montažna hiša v Šempasu prvi primer, ko se je v Sloveniji zgodilo kaj takega. Srpčičeva omeni leto 2008, ko je nekaj izjemno močnih neurij po različnih koncih Slovenije, predvsem na severovzhodu, za seboj pustilo skoraj 25 tisoč poškodovanih objektov. Ministrstvo za okolje in prostor je tedaj pri ZAG naročilo celovito študijo o vzrokih poškodb in izdelavo priporočil za sanacijo oziroma varnejšo izvedbo ostrešij. Tudi po neurju leta 2008 so si na Kozjanskem ogledali montažno hišo, ki ji je odtrgalo zgornjo stropno in celotno strešno konstrukcijo, ker sta bili preslabo pritrjeni na stene.
V številnih primerih, navaja Srpčičeva, predvsem pri lahki kritini, ki jo je trgalo tudi ob zadnjem vetru, bi pomagal preprost ukrep, da bi krovno konstrukcijo (kritino in letve) privijačili, in ne zabili z gladkimi žeblji. Sama se tudi ne strinja s trditvijo, da je lahka kritina, ki je pogosto nadomestila nekdanje salonitke, neprimerna za vetrovne pokrajine. Če je pravilno pritrjena, prenese tudi močan veter. Poudarja pa, da gre pogosto za vprašanje kakovosti izvedbe, v posameznih primerih pa tudi za upoštevanje lege objektov: če hiša stoji na hribu, je treba upoštevati povečano hitrost vetra.
Kako naj ljudje sami pregledajo, ali je z njihovo hišo vse v redu? »Preveriti je treba predvsem pritrditev sten ter stropov in ostrešja. Pritrditve ostrešij so navadno vidne, pritrdilni elementi, s katerimi so stene pritrjene na podlago, pa niso dostopni, zato naj se pri starejših montažnih hišah lastniki obrnejo na proizvajalca,« navaja. Pri zidanih hišah je običajno problematična pritrditev ostrešja.
Na vrhu zidov mora biti betonski venec, v katerega morajo biti sidrane lege. Na lege privijačimo špirovce in nanje letve. Vsaka streha mora imeti svoj izračun, koliko pritrditev je potrebnih, navaja sogovornica. Ob robovih strehe je mogoče kritino pritrditi s posebnimi sponkami, kar bodo tudi predlagali za primorsko območje, pravi. Za kritino iz korcev je najbolje, če je položena v malto ali učvrščena s purpenom.
