Tiskane izdaje
Ljutomer - Dvajset let je minilo od takrat, ko so se s tekmovanji v debatiranju v angleščini začeli ukvarjati tudi na slovenskih srednjih šolah, v glavnem na gimnazijah, in devetnajst let od takrat, ko so v Ljutomeru organizirali prvi mednarodni debatni turnir. Turnir v Ljutomeru je tako drugi najstarejši neprekinjeni turnir v Evropi, zato ni nenavadno, da je četrtkovi otvoritvi letošnjega turnirja prisostvoval tudi predsednik države Borut Pahor.
V učilnici številka 12 ljutomerske gimnazije je bilo včeraj napeto vzdušje: ekipa domače gimnazije je zagovarjala tezo, da so grafiti legitimen način izražanja političnega prepričanja, njihovi nasprotniki z druge mariborske gimnazije pa so morali temu oporekati. "Za številne mlade so grafiti edina možna oblika javnega izražanja političnega mnenja, obenem pa so umetnost in so zato pomembni za razvoj kritičnega načina razmišljanja pri mladih," so trdili zagovorniki teze, nasprotniki pa, da je danes še veliko drugih možnosti za javno izražanje mnenj in da je pisanje grafitov prej vandalizem kot umetnost in legitimen način izražanja mladih. Zmagali so prvi, ker so bili bolj prepričljivi in so bolje utemeljili svoje trditve.
Podobno se je včeraj v Ljutomeru med sabo besedno spopadalo osemnajst tričlanskih ekip iz Slovenije in enaindvajset ekip iz Italije, Libanona, BiH, Hrvaške, Velike Britanije, Turčije, Romunije in Češke, tekmovanje se nadaljuje tudi danes, ko bo popoldne finalni spopad dveh najboljših ekip na vnaprej znano temo.
V Ljutomeru klub debaterjev že dve desetletji vodita mentorici Liana Miholič in Martina Domajnko in vsako leto se s to koristno miselno telovadbo ukvarja kakšnih 25 dijakov ljutomerske gimnazije. "Vsak petek popoldne se dobimo in dijaki se pripravljajo na turnirje - v Sloveniji jih je vsako leto šest v nekakšni državni ligi, poleg tega se udeležujemo tudi mednarodnih turnirjev - iščejo podatke, debatirajo med seboj in se prepirajo... Prav prositi jim moram, če hočem biti kakšen petek prosta," pravi profesorica angleščine Liana Miholič. Tisti, ki so pričakovali, da bodo uspevali z "bluzenjem" na pamet, hitro odpadejo, ostajajo le tisti, ki spoznajo, da je za osem minut debate na neko temo treba imeti ogromno znanja in poznavanja trenutnega političnega dogajanja v svetu, dober besedni zaklad in dobre govorniške sposobnosti, dodaja Miholičeva.
Zavzeto delo pa prinaša tudi dobre rezultate, saj so ljutomerski debaterji med najboljšimi v državi in so pogosto v državnih ekipah na svetovnih prvenstvih. Slovenske ekipe pa so na svetovnih prvenstvih skoraj vedno med najboljšimi v skupini tekmovalcev, ki jim angleščina ni materin jezik ali uradni jezik države, iz katere prihajajo.
" Angleži so tekmovanja v debatiranju na svojih univerzah in v kolonijah uvedli že pred več stoletji, v zadnjih dvajsetih ali nekaj več letih pa se je debaterstvo zelo razširilo in je prisotno v kar polovici vseh držav sveta. Je ena od najekskluzivnejših izvenšolskih dejavnosti in pogosto pomaga odpirati vrata na najboljše univerze. Ljutomerski mednarodni turnir pa velja za enega najbolje organiziranih na svetu in k nam se prihajajo iz drugih držav učit, kako dobro orgazirati turnirje. Letos sta s tem namenom pri nas dva mentorja iz Italije," pravi Bojana Skrt, direktorica Zavoda za in proti in začetnica debatiranja v Sloveniji.
Enakega mnenja je tudi Claire Ryan, mednarodna debaterska sodnica z Nove Zelandije, ki je sodnica tudi po poklicu in ki že tretje leto prihaja na ljutomerski turnir sodit na lastne stroške. "Ljutomerski turnir ni tako velik kot turnirji svetovnega prvenstva, a je kljub temu organiziran zelo dobro in profesionalno. Kdorkoli pride sem, se bo naučil nekaj o Sloveniji, nekaj o debati, nekaj o ljudeh in različnih državah in nekaj o prijateljstvu."
