Krave imajo pametne naprave

Nadzor na daljavo - lažje spremljanje zdravja živali in prihranki.

Objavljeno
22. februar 2018 09.30
Blaž Močnik
Blaž Močnik

Kobarid – Uporaba napredne tehnologije za učinkovito obvladovanje črede goveda si utira pot v kmetijstvu, v korak s časom pa gredo tudi nekateri slovenski kmetje. Prve izkušnje uporabe pametnih ovratnic ali ušesnih znamk so spodbudne zaradi lažjega spremljanja zdravja živali in prihrankov.

Zaradi števila glav živine ali njene oddaljenosti od hlevov je nadzor nad čredo lahko zelo otežen. »Ključno vprašanje je bilo, kaj mi lahko olajša delo,« je pred naložbo razmišljal kmetovalec Matej Brezovnik iz Šentjanža pri Radljah.

Lansko poletje pa je trg ponudil novost s tehnologijo, ki prek pametnih ovratnic in pametne ušesne znamke meri vse parametre zdravja, prehrane, plodnosti in dobrobiti krav. SenseTime zagotavlja govedorejcem, da gospodarijo na podlagi zanesljivih podatkov in sprejemajo odločitve za povečanje prireje mleka in mesa. »To pomeni bistveno manj opazovanja celotne črede, temveč zgolj določenih krav,« je pojasnil.

Živali kot stroji

Od lanske predstavitve je tehnologijo začelo uporabljati približno 140 kmetij v Evropi, od tega dve v Sloveniji (130 ovratnic). S pametnim kravjim »nakitom« merijo prežvek živali, kako se prehranjuje, koliko pije, koliko sope zaradi temperaturnega stresa, in poročajo o plodnosti, s čimer se lahko bistveno zmanjša doba med pojatvama. »Strošek osemenitev se takoj zmanjša. Bistveno lažje se nadzorujejo bolezni, saj se spremembe vidijo že po uri ali dveh po začetku zdravljenja,« je naštel Brezovnik, ki je nabavil ovratnice za 70 molznic in 20 telic.

Kmetje navajajo prihranke pri plodnosti krav zaradi skrajšane dobe med dvema telitvama, boljšega indeksa osemenitve, boljšega zaznavanja pojatev in spontanih splavov. Zaradi hitrega zaznavanja problemov z novo tehnologijo mlečna krivulja ostane višja, zdravje govedi pa je boljše zaradi sistematičnega opozarjanja na predporodne in poporodne težave.

Čip ne nadomesti človeka

Ovratnice merijo podatke na minuto in jih nato vsakih 20 minut po zunanji anteni pošiljajo do računalnikov ali prenosnih naprav. Naložba se pri sedanjih cenah mleka in živine povrne v 12 do 18 mesecih – sistem stane približno 1500 evrov, ovratnica na kravo pa 130.

»Stroški uporabe so različni, saj so rešitve zelo odvisne od kmetije in števila krav. Učinek je odvisen od tega, koliko ima kmetija problemov s čredami. Če jih ima veliko, se bo vložek prej povrnil,« je poudaril genetik Vitomir Bric iz Kmetijskega zavoda Bric, ki je novost predstavil na nedavnem posvetu Pametne vasi v Posočju v Kobaridu, in dodal: »Tehnologija seveda ne more nadomestiti človeka, zato je treba vsaj kakšno uro na dan pregledovati, ali je kaj narobe. Še več pa, če odkrijemo težavo.«

Vitomir Bric Foto: Blaž Močnik/Delo

Ušesna znamka ima življenjsko dobo tri leta, ovratnica pa bo zdržala sedem let. Sistem lahko nadzira tudi 10.000 krav. »Učinkovitost sistema je odvisna od tega, koliko kmet izkorišča pridobljene podatke. Če jih zanemarja, mu sistem prav v ničemer ne koristi. Tako pa kmeta sili v razmišljanje, ali je treba kaj spremeniti v čredi. To je ena najboljših naložb v zadnjih letih,« je dejal Brezovnik.