Tiskane izdaje
Kerinov Grm – Včerajšnje rušenje nelegalne stanovanjske barake je velik mejnik v politiki krške občine do Romov. Pri tem je zanimivo, da gradbena inšpektorica ni našla podlage za ukrepanje in se je na prijavo občine z odločbo o rušenju odzval šele medobčinski inšpektorat.
»Pri svoji odločitvi smo upoštevali občinski odlok o javnih cestah in drugih javnih površinah v občini, ki za postavitev objekta na občinskem zemljišču zahteva soglasje lastnika,« je za Delo, medtem ko je spremljal odstranjevanje predvsem lesene konstrukcije barake, dejal Martin Cerjak, vodja medobčinskega inšpektorata Bistrice ob Sotli, Brežic, Krškega, Radeč in Sevnice. »Ker to soglasje ni bilo pridobljeno in ker je bil objekt zgrajen nestrokovno ter je bil s tem nevaren tudi za mimoidoče [azbestne plošče na strehi so bile pritrjene z žeblji], smo izdali odločbo o odstranitvi.«
Ni temeljev za rušitev
Medobčinski inšpektorat je v Posavju znan predvsem po pisanju kazni za napačno parkiranje osebnih vozil, v primeru barake v Kerinovem Grmu je prvič sprejel odločitev o rušenju bivanjskega objekta: »Od leta 2009 smo izdali nekaj odločb o rušitvi objektov, ki pa niso bili bivalni in so ogrožali varnost v prometu.«
Na občini so se s prijavo črne gradnje na njihovi parceli in željo po njeni odstranitvi najprej obrnili na državno gradbeno inšpektorico. Šele ko je ta 20. novembra inšpekcijski postopek ustavila, so na občini svojevrsten izhod v sili našli v občinskem odloku oziroma inšpektoratu.
Vzrok za odločitev državnega inšpektorata za okolje in prostor je interpretacija zakona o graditvi objektov, po kateri imajo gradbeni inšpektorji pristojnost le nad objekti s temelji, kar je večkrat potrdila tudi sodna praksa v Sloveniji. V nasprotnem, kot piše v razlagi gradbene inšpektorice, sama nima podlage za ukrepanje. Velikost objekta pri tem ne igra vloge; Romi so omenjali tloris velikosti šest krat šest metrov, Cerjak sedem krat osem metrov.
Dodatnih pojasnil državnega inšpektorata, kdo je pristojen za izdajo odločbe o rušitvi bivalnega objekta brez temeljev, ki je bil zgrajen na črno na tujem zemljišču in lastnik parcele zahteva njegovo odstranitev, nismo prejeli.
Čas za vzpostavitev reda
»Gospod, ki je stavbo postavil, je bil pozvan, da sam pospravi objekt ali odkupi našo parcelo. Povabili smo ga na pogovor, a očitno se plačilu izogiba,« ozadje odločitve o prijavi inšpektorjem razlaga krški župan Miran Stanko: »Mislim, da je čas, da takšnemu početju enkrat rečemo stop in se začne spoštovati lastnina ter vzpostavljati red.«
Nelegalno romsko naselje Kerinov Grm krška občina pospešeno legalizira že več let. Nekoč kmetijsko zemljišče je občina s pomočjo EU-sredstev odkupila in parcele s hišami, zgrajenimi na črno, Romom ponuja v odkup po ceni šest evrov za kvadratni meter. V dogovoru s centrom za socialno delo lahko Romi nepremičnine kupijo tudi obročno: 13 parcel je že odkupljenih, 25 jih je v postopku odkupa, 11 družin, ki tam živi, ne kaže interesa za legalizacijo, osem parcel pa je še prostih. »Doslej so se pri novogradnjah vsi obračali stran. Tudi gradbeni inšpektorji vedo, da je to nezakonita gradnja, a se sklicujejo na različna pojasnila, da zanjo niso pristojni. Zato smo se obrnili na medobčinski inšpektorat,« bolj odločno politiko občine napoveduje Stanko. Pri tem je poudaril, da so porušili letos zgrajeno stavbo, kjer družina z enomesečnim otrokom še ni živela (noč pred rušenjem je spala pri starših mlade matere na Gazicah), in da nočejo na veliko podirati nelegalnih stavb: »Vsakdo v Kerinovem Grmu je povabljen, da postane lastnik zemljišča. Stavbe, za katere ne bodo hoteli urediti dovoljenj, bodo prej ali slej podrte.«
