»Samo soba ni tisto, kar lahko ponudimo gostu. Ti iščejo doživetja, zato smo se s sodelovanjem z Zadrugo Dobrina odločili na jedilnik uvrstiti lokalno pridelano hrano z okoliških kmetij. Želel bi, da bi podoben sistem implementirali še drugi gostinci in hotelirji ter naredili celotno destinacijo prepoznavno v širšem turističnem krogu. Turisti so tisti, ki nam narekujejo tempo,« pravi direktor hotela Betnava Vasja Ilešič.
Po njegovih besedah s projektom Čutiti lokalno niso odkrivali tople vode, temveč so v Slovenijo pripeljali že uveljavljen sistem iz Avstrije. Učinki so vidni, saj so gosti zadovoljni, res pa je, da z vidika dobrega gospodarja ni šlo za lahko odločitev, meni Ilešič: »Kupimo približno 30 odstotkov dražjo surovino, a naš cilj je, ker vemo, kje je pridelana, da jo z dobrim marketingom dražje prodamo.«
Lani pridelali 60 ton
Direktor Zadruge Dobrina Denis Ploj je povedal, da odjemalci nanje ne pritiskajo, naj znižajo cene. Bi pa bile te ob povečani pridelavi in večjem povpraševanju lahko nižje: »Radi bi sodelovali še z drugimi hoteli na tem območju, da bi postalo nekaj povsem običajnega, da gost v slovenskem hotelu dobi lokalno pridelano hrano.«
Kmetje, združeni v Dobrini, so lani pridelali več kot 60 ton sadja in zelenjave, na vse večjo priljubljenost pravične trgovine pa kaže tudi rast članstva; iz petih ustanovnih članov leta 2011 se je število pridelovalcev povečalo že na šestdeset.
Čeprav s svojimi cenami na javnih razpisih ni konkurenčna, Dobrina hrano dobavlja v trideset šol in vrtcev na območju Maribora in Lenarta in se je po dveh letih že postavila na lastne noge, saj za delovanje ne potrebuje sofinancerskih sredstev. Temelje bi ji lahko zamajala le morebitna tržna najemnina za trgovino. Ta zdaj deluje v podjetniškem centru Tkalka, ki pa ga občina Maribor noče več izdatneje financirati.