Tiskane izdaje
Velenje – Zaradi pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja, ki je začel veljati 1. januarja, Sloveniji grozi nov val protestov. Sindikati, ki zastopajo več kot 40.000 delavcev, resorni ministrici Anji Kopač Mrak očitajo, da je odobrila načrt, ki dolgoročno ogroža njihovo socialno varnost, državi pa prinaša štiri milijone letnega prihranka. Prvi protest je napovedan za 18. januar.
Med policisti, gasilci, rudarji, zaposlenimi v krški nuklearki, livarji in drugimi, to je med 44.000 delavci, vključenimi v sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (ODPZ), vlada nezadovoljstvo že od 23. novembra lani, ko je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kopač Mrakova kljub nesoglasju na ekonomsko-socialnem svetu in v odboru sklada ODPZ odobrila pokojninski načrt poklicnega zavarovanja. Mnenja so se kresala okoli višine prispevne stopnje, solidarnostne rezerve in upravljavske provizije.
Sindikati enotni
Mnenje o potezi ministrice je zato poenotilo osemnajst sindikalnih predstavnikov, ki zastopajo delavce, vključene v ODPZ. Pravijo, da gre za enostransko potezo, zaradi katere so od Kopač Mrakove pisno zahtevali, da najpozneje do 27. decembra umakne po njihovem mnenju škodljivo dikcijo 74. člena pokojninskega načrta, ki posega v prispevno stopnjo in zvišuje upravljavsko provizijo.
Izračunali so, da bo načrt vsakega od njih prikrajšal za okoli dvesto evrov poklicne pokojnine in po drugi strani za štiri milijone na leto odebelil državno malho. Prvotne zahteve so zato bile, naj se v pokojninskem načrtu ohrani 9,25-odstotna prispevna stopnja, upravljavska provizija pa zniža na pol odstotka.
Za več kot 44.000 zaposlenih pomeni poklicno zavarovanje socialno varnost za čas do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V načrtu, ki velja od 1. januarja, dolgoročne socialne varnosti ne vidijo, trdijo sindikati – prej nasprotno. Vsaka sprememba področja poklicnega upokojevanja pomeni za zavarovance še slabše izhodišče, pravijo.
Ministrici, ki se na njihove zahteve do zdaj ni odzvala, očitajo, da slabo argumentira svoja stališča: »Vzeta iz konteksta so poniževalna za vse delavce, ki opravljajo težka in za zdravje škodljiva dela ter dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče opravljati.«
Ministrstvo: Gre za
Velenjski rudarji dvomijo o ugodnem dogovoru z državo. Njihovi sindikalni predstavniki pred dokončno odločitvijo na današnjem skupnem sestanku niso želeli špekulirati niti o kratkoročnih, kaj šele dolgoročnih odzivih in pripravljenosti vlade na kompromise. So pa že pred časom izračunali, da bi njihove poklicne pokojnine pri povprečni slovenski plači znašale okoli 500 evrov. Če naj bi v pokoj šli s pokojnino, dostojno človeka, pravijo, niti 9,25-odstotna stopnja ne zadošča; za nekatere skupine delovnih mest bi morala biti celo višja od 15 odstotkov.
Sredstev za poklicne pokojnine je dovolj
Na direktoratu vztrajajo, da je v sistemu poklicnega zavarovanja že zdaj dovolj sredstev za izplačilo poklicnih pokojnin bodočih poklicnih upokojencev. Zakon namreč jasno določa, da so poklicni upokojenci upravičeni do poklicne pokojnine v višini, kakršno bi dobili v obveznem pokojninskem zavarovanju za dopolnjenih 40 let pokojninske dobe, kar je veliko več kot pred spremembo zakona.
Trdijo, da prav novi pokojninski načrt na podlagi spremembe zakona prinaša višje poklicne pokojnine in da vsebuje tudi dodatno varovalko v obliki solidarnostnih rezerv. Ta zagotavlja, da bodo prav vsi deležni ustrezne socialne varnosti, ki jo mora poklicno zavarovanje zagotavljati delavcem pri opravljanju težkih in za zdravje škodljivih del ter del, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno opravljati.
Branko Sevčnikar, prvi mož Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, pravi, da bodo sindikalne aktivnosti po januarskem protestu odvisne od odziva ministrstva za delo: »Če še vedno ne bodo prisluhnili, bomo zahteve zaostrili.« Na MDDSZ za zdaj trdno vztrajajo pri svojih odločitvah.
»Zavedati se je treba, da je namen poklicnega zavarovanja zagotoviti primerno poklicno pokojnino, ne pa ustvarjati presežke na individualnih računih zavarovancev, ki jih dvigujejo v enkratnem znesku in uporabijo v nasprotju z namenom,« so povedali za Delo. Zavarovancem poklicnega zavarovanja očitajo, da se večina ne odloči za poklicno upokojitev ter da sredstva ob starostni upokojitvi raje dvignejo v enkratnem znesku oziroma jih prenesejo v dodatno pokojninsko zavarovanje.
