Na Zlatem griču še ne bodo rasle vile

Velenjski Beverly Hills: Sodišče nasad vrnilo državi, ta Velenju, kmetijska zadruga napoveduje tožbe

Objavljeno
09. januar 2017 21.05
Brane Piano
Brane Piano

Velenje, Šoštanj – Kar 67.000 kvadratnih metrov velik plantažni sadovnjak ob vstopu v mesto tik pred Rdečo dvorano je pred nekaj dnevi Mestna občina Velenje (MOV) v zemljiški knjigi vpisala kot svojo lastnino. Kmetijski zadrugi Šaleške doline (KZŠD), ki je sadovnjak morala predati Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG), ta pa ga je prenesel v last občine, tega ni uspelo preprečiti niti na drugostopenjskem sodišču. A spora še ni konec, na MOV pa si želijo nekoč Zlati grič pozidati.

Skoraj sedem hektarov velikega sadovnjaka se je že pred leti prijelo ime Velenjski Beverly Hills, saj so razmišljanja o stanovanjski pozidavi hribčka stara desetletja. Na njem je gospodarila Kmetijska zadruga Šaleške doline, ki po lanskem odvzemu zemljišča napoveduje pritožbe vse do evropskega sodišča v Luksemburgu.

MOV je zemljišče dobila v last 2. decembra, ko je s skladom kmetijskih zemljišč in gozdov sklenila pogodbo o prenosu devetih parcel, ki imajo že od leta 2004 status nezazidanega stavbnega zemljišča. Z MOV so sporočili, da je sadovnjak po prvih ocenah v zelo slabem stanju, saj že najmanj 15 let ni bil pomlajen. V teh dneh ga pregledujejo strokovnjaki in nato se bodo odločili, kaj bodo ukrenili.

Načrt na dolgi rok

Iztok Mori
, direktor občinske uprave MOV, pravi, da so za zemljišča na Zlatem griču leta 2015 sprožili spor prek državnega pravobranilstva, saj bi morala KZŠD brezplačno pridobljeno zemljišče že zdavnaj prenesti v last SKZG, ta pa na občino. »Sodišče je tudi na drugi stopnji pravnomočno odločilo, da je zemljišče naše. Čeprav je tam plantaža z nasadom jablan, je zemljišče že od leta 2004 nezazidano stavbno zemljišče. Ne gre torej za kmetijsko zemljišče in zgolj od občine je odvisno, kaj bo na Zlatem griču, saj soglasij iz Ljubljane ne potrebujemo.«

Iztok Mori: »Če se bo tam kdaj gradilo, to še ne bo kmalu. Zaradi pomanjkanja zazidljivih parcel v Velenju je za Zlati grič že zdaj veliko zanimanje in bojim se, da nam bodo začeli telefoni na občini še bolj zvoniti.« Foto: Brane Piano

Mori pravi, da občinski akt tam za zdaj predvideva zelene površine. »Če bomo kdaj kasneje želeli omogočiti stanovanjsko gradnjo, bomo morali spremeniti podrobni prostorski načrt, a tega letos zagotovo še ne bomo naredili, tako da bo zamisel o gradnji stanovanjskih hiš morala počakati. Kaj bo na Zlatem griču, še zdaleč ni odločeno, najprej bomo najverjetneje poiskali najemnika. Diplomsko nalogo arhitektke Špele Vučina, ki predlaga pozidavo, poznamo, a o tem še ni odločeno. Se pa njena zamisel sklada z dolgoročnim urbanističnim načrtom Velenja. Ne nazadnje je Zlati grič na robu mesta nujno potreben za širitev mesta in stanovanjsko gradnjo.« Vučina je v diplomski nalogi predlagala gradnjo manjšega osrednjega trga in parka, manjšega vrtca in športnega igrišča, oskrbovanih stanovanj, vrstnih in atrijskih hiš ter dveh sklopov vil, skupaj 77 stanovanjskih enot.

Napoveduje se pravdanje

Ivan Drev
, direktor Kmetijske zadruge Šaleške doline, pravi, da so na vrhovno sodišče že vložili predlog za revizijo postopka: »Potem bomo predlagali ustavno presojo ... Vztrajali bomo pri svojem prav.«

S čim KZŠD izpodbija razlastitev oziroma odvzem plantaže? »Ob uveljavitvi zakona o denacionalizaciji je bila zadruga Temeljna organizacija kooperantov Kmetijstvo. V zakonu ni bilo navedeno, da so zavezanci za vračilo premoženja tudi organizacije te vrste. V popravku zakona, ko je bila leta 1993 ta pomanjkljivost odpravljena, pa smo že bili zadruga. V svojem zahtevku se sklicujemo na to praznino v zakonu. Zlati grič kot nekdanje družbeno premoženje smo ves čas imeli v svojih bilancah,« pravi Drev.

Ivan Drev: »Predvidevam, da bomo v Sloveniji na vseh sodnih instancah zavrnjeni, a le tako se lahko pritožimo na sodišče EU, kjer upamo na uspeh. Zavedamo se, da se lahko naš primer na sodiščih vleče deset let.«
Foto: Aleš Beno

Za manjše sosednje zemljišče, ki se razteza po ožjem pasu pobočja nad Rdečo dvorano, otroškim igriščem in avtobusno postajo in za katerega MOV prav tako zahteva prenos v svojo last, pa Drev pravi, da je bilo njihovo že pred letom 1989 in da je »nesporno« njihovo. »Že za časa podžupana MOV Franca Žerdina smo ponudili poravnavo: občina naj odkupi manjše zemljišče, mi pa se umaknemo z Zlatega griča. Zdaj nam MOV Zlati grič spet ponuja v najem, zanj pa se zanimata tudi dva zasebna sadjarja.«