Tiskane izdaje
Ljubljana – Razprava o obratovalnem času si je z predlagano novelo zakona o trgovini utrla pot v parlament, trgovinski sindikati in delodajalci pa bodo poskusili politiko prehiteti. Po levi, ne po desni: s socialnim dialogom, ki bi bil, tako so prepričani, bolj naraven, predvsem pa bolj učinkovit. Dogovor so spravili na papir in se nanj podpisali.
Zakon nikomur pogodu, a gre v parlament
Mimo oči javnosti je problematika obratovalnega časa trgovine začela zaposlovati uradnike gospodarskega ministrstva že pred časom, z njo pa se je posredno ukvarjal tudi Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS). Nato je udaril nepovezani poslanec Andrej Čuš s svojo novelo zakona o trgovini in izzval novo tekmo v hitrostnem urejanju zadeve, ki se, kot se spomnimo izpred 15 let, z lahkoto spolitizira.
Čušev zakon svojega predlagatelja ne bo proslavil, nobena poslanska skupina ni pritrdila zakonu, ampak le njegovemu namenu in cilju. Premier Miro Cerar se je na Strateški konferenci o trgovini strinjal, da bi bila sprememba na tem področju potrebna, a ob upoštevanju potreb sodobnega potrošnika in gospodarskih okoliščin ter ob konsenzu stroke in deležnikov. Česar pa omenjeni predlog novele ne ponuja, ker da je nedodelan, na hitro pripravljen, politično motiviran.
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki je že pred tem pripravljal svojo novelo zakona o trgovini, je po odločitvi za parlamentarno javno razpravo o obratovalnem času trgovine vzel vajeti v svoje roke. Kot je dejal ob isti priložnosti, bo Čuševo različico ustrezno dopolnil, in sicer s predlogi, ki bodo rezultat sodelovanja z vsemi udeleženci, najprej s Trgovinsko zbornico Slovenije (TZS) in njenimi člani.
Delovni čas je povezan s plačilom
»Obratovalni čas trgovine je dobil razsežnosti, ki si jih niti vlada niti mi nismo želeli,« ugotavlja predsednica TZS Mariča Lah. V prepričanju, da je problem rešljiv mimo spremembe zakona, je TZS skupaj z združenjem delodajalcev in GZS s predstavniki delojemalcev (SDTS in Svetom gorenjskih sindikatov) podpisala dogovor o celoviti ureditvi problematike delovnega časa v trgovini.
V dogovoru so opredelili, katere ključne dileme bodo rešili do konca leta. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine podrobno ureja delovni čas, v okviru tega pa tudi obratovalni čas trgovine, torej nedeljsko in praznično delo. Socialni partnerji gedajo na problematika celovito, saj obsega celotno organizacijo dela in delovnega časa, zagotavljanje odmorov in počitkov ter primerne dodatke za nedeljsko in praznično delo. Prepričani so, da parcialna obravnava ne bi prinesla želenih učinkov – zaposlenim ne bi olajšala življenja in omogočila nedeljskega počitka in poštenega plačila na eni, podjetjem pa ne primerne prilagodljivosti organizacije delovnega časa na drugi strani.
Pogajali se bodo
Partnerji bodo nemudoma začeli pogajanja. Znana so izhodišča sindikalne strani. Kot pravi sekretar SDTS Ladi Rožič, želijo, da kolektivna pogodba natančneje definira in določi kriterije za uporabo neenakomernega delovnega časa, ki ga ob pomanjkanju delovne sile mnogi trgovci zdaj zlorabljajo. Vse praznike bi zaprli, nedelje pa bi omejili na 10 ali 15 delovnih nedelj na leto, pri čemer bi nedeljsko delo plačali po npr. 100 evrov neto na delavca. Odprto bi imeli torej le tisti trgovci, ki bi se jim to splačalo. Menda stališča obeh strani niso zelo vsaksebi, kje se bodo srečali, bo znano konec leta.
Podpisniki so dogovor posredovali gospodarskemu ministru, poslanskim skupinam in vladi. Ministra pozivajo, naj njihove želje upošteva pri pripravi stališč k Čuševemu zakonu.
