Namesto v ponos je trdnjava samo v breme

Petnajst tisoč letnih obiskovalcev na pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju niti približno ni dovolj za vzdrževanje te znamenitosti. Skorajda 200.000 evrov stroškov duši lastnico in upraviteljico, občino Miren - Kostanjevico, ki prosi druge primorske občine za pomoč.

Župan Mavricij Humar poudarja, da so se za postavitev spomenika odločile vse omenjene občine skupaj, zato želi, da zdaj pomagajo pri vzdrževanju. »Vse, kar se na Cerju dogaja, vse stroške, vzdrževanje, vse naložbe mora voditi občina Miren - Kostanjevica. Ob ideji, da se pomnik postavi, so stale vse primorske občine in ga podpirale. Vendar je ostalo le pri načelni podpori in na koncu v veliko finančno breme naše občine,« je povedal Humar.

Temeljni kamen za pomnik na vzpetini nad Mirnom so postavili leta 2003 in ga po vseh tegobah za javnost odprli pred tremi leti. Čeprav impresivni objekt ponuja razglede na severni Jadran, Alpe in Dolomite ter smiselno dopolnjuje kolesarske poti in Pot miru, ga občine in država še vedno dojemajo predvsem kot breme. O morebitni sopomoči naj bi razglabljal svet severnoprimorske regije na enem od prihodnjih srečanj. »Eno so stroški upravljanja pomnika, potem so tu še stroški amortizacije in vzdrževanja. Ko vse to seštejemo skupaj, se približujejo že 200.000 evrom na letni ravni, čeprav je pomnik za obiskovalce odprt le tri dni na teden,« je ponazoril župan.

Državni pomen ne pomaga

Državne pomoči za delovanje spomenika, ki služi tudi kot protokolarni objekt, še ni bilo. Lani so sicer predsednik državnega sveta Mitja Bervar, predsednik društva TIGR Savin Jogan in Humar podpisali sporazum, s katerim bi lahko že do letošnjega maja dobil ustrezen status. Toda za zdaj pomnik ni dobil statusa spomenika državnega pomena in izpolnil pogojev za financiranje iz državnega proračuna.

Kulturno ministrstvo izpostavlja, da za spomenik državnega pomena razglašajo objekte, ki so svojo zgodovinsko vlogo in pomen dokazali v preteklih desetletjih. V manj kakor desetletju od odprtja je to izjemoma dosegel le spomenik na Teharjah, ki pa so ga postavili na lokaciji taborišča in grobov iz leta 1945. Še bolj pa je pomembno, da država tudi s priznanjem državnega pomena ne prevzema vzdrževanja, financiranja in upravljanja javnih spomenikov. Humar je kljub vsemu prepričan, da bodo našli rešitev. Cerje še ni izrabilo vsega potenciala, opremiti je treba še tretje in četrto nadstropje pomnika ter urediti okolico. Denar za to bodo predvidoma iskali na evropskih razpisih.

Predsednik državnega sveta pravi, da ne bo vrgel puške v koruzo in da bo že jeseni poskušal znova prepričati odgovorne, da si Cerje zasluži svoj status in pomoč. »Država ni zaman vlagala v spomenik. Veliko smo se v zadnjem letu trudili, vse imamo napeljano, na žalost pa moram priznati, da konkretnih rezultatov še ni. Veliko jih je, ki nas podpira, toda veliko je tudi lokalnih, regijskih, civilnih in državnih botrov, ki ne znajo prisluhniti,« je priznal Mitja Bervar.

Pomnik branilcem slovenskem zemlje na Cerju je stal 3,1 milijona evrov. Država je namenila 1,14 milijona evrov, dobrih 800.000 Evropska unija, skoraj 700.000 evrov je bilo donacij, občina pa je s svojim prispevkom in kreditom do gradbenega zaključka leta 2011 dala približno 450.000 evrov. »Cerje lahko postane kraj sožitja, kjer ti pogled seže na celotno soško fronto, lahko pa je tudi pomemben državni protokolarni objekt. Zato pa naj država vendarle malo pomaga,« je prepričan Bervar.