Napaka občine bo Zagorjane drago stala

Zagorje – Zaradi napake občinskega uradnika pri zajemanju podatkov iz dveh različnih baz bo moralo več sto lastnikov eno- in dvostanovanjskih hiš v Zagorju v občinsko blagajno nakazati 27.000 evrov več nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kot bi ga morali pri poenoteni odmeri. Pritožbe na občino kar dežujejo, a ljudje bodo morali kljub ugotovljeni napaki zneske poravnati in nato čakati občino, da ugotovi, kako jim sploh vrniti denar.

Napaka se je zgodila, ker so na občini podatke za 414 lastnikov hiš zajeli iz tako imenovanega Rena, Registra nepremičnin Geodetske uprave, ki ga za odmero zaradi ažurnosti podatkov priporoča tudi finančno ministrstvo. Za dobrih petsto lastnikov hiš pa je kot osnova za podatke služila »stara podatkovna baza«, ki temelji na odmernih odločbah od lani.

Zaradi tega je pri nekaterih odmera od lanske višja za deset, pri drugih tudi za več kot sto evrov, zneski se razlikujejo od soseda do soseda, zato so lastniki hiš v Zagorju, Kisovcu in na Izlakah v teh dneh debelo gledali v položnice o nadomestilu. Na občini so prejeli približno štirideset ustnih in pisnih pritožb.

Na Fursu gluhi za prošnje občine

Zagorski župan Matjaž Švagan se je za pomoč obrnil na Finančno upravo RS (Furs). Predlagal je, naj odločbe, ki imajo za osnovo bazo iz Rena, odpravijo in ljudem pošljejo nove, ki bodo temeljile na enotni bazi – na podatkih iz lanskih odmernih odločb. Čeprav se je pri tem skliceval na zakon o davčnem postopku in na očitno zakonsko napako, na Fursu napake niso prepoznali kot »očitne« po zakonu.

Na finančni upravi pravijo, da uporaba podatkov iz uradne evidence ne vodi do očitne napake po 90. členu zakona o davčnem postopku, pri čemer se sklicujejo na sodbo upravnega sodišča.

Kako vrniti preplačilo, sploh ni jasno

Na vprašanje, v katerih primerih bi napako priznali kot očitno, so pojasnili, da bi bilo o tem mogoče govoriti, če bi zavezanca za isto stavbno zemljišče bremenili dvakrat, ali da bi za isto zemljišče bremenili dva zavezanca, ali celo nekoga, ki ni njegov lastnik. »Moj cilj je ljudem denar vrniti, za kar pospešeno iščemo zakonsko podlago. Težava je, ker nimamo podatkov o tem, kdo je plačal položnico in kdo ne ter kolikšen znesek je plačal. Plačujejo se v štirih obrokih, do septembra. Dokler podatkov in zakonske podlage za vračilo preplačila nimamo, žal niti vračilo ni mogoče,« pravi Švagan.

Kompromisa ni

Vodja občinskega oddelka za javne finance Jelena Mlakar pojasnjuje, da je nadomestilo stavbnega zemljišča prihodek, ki na občino pride prek posebnega podračuna: »Nad njim bedi Furs, zato brez njihovega sodelovanja ne bomo mogli sprejeti nobenih rešitev.«

Stališče Fursa, da za razveljavitev »napačnih« odločb v zagorskem primeru ni pravne podlage, je dokončno. Kompromisa ni, so povedali za Delo.