Ničesar o invalidih brez invalidov

Idrija - Seznam lokalnih skupnosti s pridobljeno listino Občina po meri invalidov se je letos podaljšal še z Idrijo, Mirnom - Kostanjevico, Žalcem in Prevaljami. V praksi ne gre zgolj za urejanje dostopov za ranljivejše skupine, temveč za njihovo vključevanje v vsakdanje življenje.

Sobotni dogodek na svetovni dan invalidov v Idriji s slovesno podelitvijo listine, ki jo 14. leto zapored podeljuje Zveza delovnih invalidov Slovenije, je pripomogel k ozaveščanju, da so med nami tudi drugačni od tistih, ki se imamo za normalne, je opozoril prvi mož občine Bojan Sever. V tem v dolini stisnjenem rudarskem mestu je bilo treba v preteklosti postoriti marsikaj, da so invalidom omogočili normalno in varno gibanje. »Nisem prepričan, da smo si ta naziv povsem zaslužili,« je bil najprej samokritičen župan. »Čaka nas namreč še veliko dela. Dolžni smo pomagati ranljivejšim skupinam in jih vključiti v družbo. To je zdaj naša trajna zaveza. Do tega spoznanja pa smo morali narediti velik premik v glavi.«

Idrija je invalidom zagotovila dostopnost do občine, upravne enote, do knjižnice v Spodnji Idriji in predvsem do storitev v tamkajšnjem zdravstvenem domu, za slabovidne je povečala napise in prilagodila most za pešce čez Idrijco. Pomemben premik za boljše življenje invalidov je ureditev indukcijske zanke za naglušne, predvsem pa se je okrepila povezanost invalidskih organizacij, ki zdaj sodelujejo v vseh strategijah razvoja občine. »Nemogoče bi bilo vse to urediti brez pomoči invalidov. Včasih smo namreč pri projektiranju narobe razumeli, kako naj stvari prilagajamo invalidom. Če je nekaj dobro za invalidski voziček, pa morebiti ni dobro za slepega. Ni tako preprosto, kot se morda zdi.«

Pa gre laskavo priznanje v prave roke? »Mislim, da gre,« nam je povedal Ivo Ozebek iz Spodnje Idrije. »Stanje v občini se je v zadnjem desetletju precej izboljšalo. Predvsem pa je bistveno več delavnic in sestankov.« Po prometni nesreči leta 2002 je Ozebek končal na invalidskem vozičku, v soboto pa je za društvo paraplegikov severne Primorske na stojnici obiskovalce prepričeval, da je iz varnostnih razlogov »mamo v pižami pred barom laže preživeti kot prometno nesrečno pod vplivom alkohola«. Mimogrede, sosednje stojnice z dobrotami in vinom so imele bistveno več prometa.

170.000 nas je

Idrija je dobila priznanje na predlog idrijsko-cerkljanskega medobčinskega društva invalidov, kjer so sicer zelo zadovoljni, da zaradi uspešnega gospodarskega okolja invalidi pravzaprav ne poznajo brezposelnosti, saj jim priložnosti ponuja predvsem Kolektorjevo invalidsko podjetje Ascom. »V desetih letih smo zgolj enemu pomagali do zaposlitve za določen čas prek javnih del,« poudarja predsednica društva Ljudmila Erjavec.

Predsednik projektnega sveta projekta Občina po meri invalidov Rajko Žagar je ob tem dejal, da bi s projektom lokalne skupnosti predvsem radi prepričali, naj invalidov ne postavljajo na stranski tir: »Ničesar o invalidih brez invalidov. Ni pa prioriteta zgolj dostopnost, temveč dolgoročne obveze za prihodnost. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se občine zelo dobro odzivajo.«

Toda država aktivnostim lokalnih skupnosti na žalost ne sledi, je bil kritičen predsednik zveze delovnih invalidov Drago Novak: »V letih po ratifikaciji konvencije o pomoči invalidom se je v številnih državah pokazal razkorak med deklarativno vrednostjo in konkretnim uresničevanjem. Razume se, da tako daljnosežnega dokumenta ni mogoče uvesti čez noč, vendar invalidi utemeljeno pričakujemo dosledno spoštovanje načela progresivne realizacije. Da je stanje ob koncu leta torej boljše od prejšnjega.«

Slovenija pri odločanju na državni ravni invalidov ne vključuje dovolj, je še opozoril: »Pomemben argument je že to, da nas je invalidov v Sloveniji kar 170.000 in da deluje kar 144 invalidskih podjetij. Karkoli dobrega naredimo, je to dobro tudi za mlade družine in hkrati še za starejše občane.«