Nova ureditev, ki gre v smeri administrativne razbremenitve gospodarstva, bi morala biti načeloma dobrodošla, a v svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) in Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarjajo na pasti, ki bi utegnile prizadeti posebno delavce. Zdaj velja, da se zaposlenemu v pokojninsko dobo štejejo obdobja, ko mu je delodajalec obračunal prispevke ne glede na to, ali jih je potem tudi plačal. Tako je delavec prikrajšan za pokojninsko osnovo, še vedno pa se lahko upokoji po dejansko opravljenih letih dela.
Od 1. januarja 2018 pa bi izgubili oboje, tako pokojninsko osnovo kot pokojninsko dobo, in to zato, ker ne bo več obrazca, s katerim se je štelo, da so prispevki obračunani. Zadeva se sliši precej birokratska in jo je težko razumljivo razložiti, za vpletene delavce ima pa zelo konkretne posledice – da se po 40 ali 35 letih dela niti ne bodo mogli upokojiti brez malusov in da bo pokojnina občutno nižja od pričakovane.
Po novem letu brez obrazcev
»Delodajalci ne bodo več izpolnjevali M4-obrazcev, s katerimi so dolga desetletja sporočali, koliko prispevkov so za posameznika vplačali v preteklem letu in za kakšno obdobje. Na tej podlagi se je potem priznavala pokojninska doba. Od 1. januarja 2018 bo Zpiz namesto delodajalcev izpolnjeval M4-obrazce s podatki o prispevkih za vsakega delavca, ki mu jih bo elektronsko posredovala finančna uprava (Furs) na podlagi obrazcev REK iz preteklega leta,« je pojasnila Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Po Fursovih podatkih pa vsak mesec obrazca REK ne odda približno 4000 zavezancev, kar pomeni, da bo po novem za njihove zaposlene štelo, da prispevki niso bili obračunani. »S tem bi bila ogrožena dolgoročna socialna varnost na starost,« opozarja Lučka Böhm. »Pri neplačevanju prispevkov gre za tatvino in klasično kaznivo dejanje,« je prepričan Dušan Semolič, predsednik ZSSS.
Potrebna bo
Prepuščeni samim sebi
S tem predlogom se sindikati dotikajo še ene pomanjkljivosti sistema, ki je zelo pereča že zdaj. Ko delavec ugotovi, da mu delodajalec ni plačeval prispevkov v socialne blagajne, mu ne preostane drugega, da po sodni poti s tožbo izterja, da bi delodajalec resnično nakazal manjkajoče zneske, ne njemu, temveč v blagajne. To breme izterjave bi moralo po prepričanju sindikatov preiti na državne organe, ki so dolžni skrbeti za izvajanje predpisov in imajo tudi vzvode, denimo blokado računa, da od dolžnikov dobijo sredstva, ki jih ti niso izplačali niti delavcu niti Zpizu. »Če bi Furs, ki ima najboljši pregled nad tem, kdo je oddal obrazec in koliko je vplačal, šel takoj v izterjavo, ne bi bilo več primerov, da bi ljudje šele po več letih ugotovili, da niso imeli plačanih prispevkov,« meni Andrej Zorko iz ZSSS.