Od upravljanja populacije volkov ostal le odstrel

Ljubljana – Leto 2014 je bilo za volkove nesrečno: za smrt devetih od 12 poginulih volkov je bil kriv človek, izgubili smo kar četrtino populacije. Zadnja odločitev ustavnega sodišča pa odpira možnost izpodbijanja pravilnika o načrtovanem odvzemu volkov pred upravnim sodiščem, kar naravovarstveniki ocenjujejo kot začetek konca »zakonitega« odstrela volkov.

Po podatkih zadnjih zanesljivih štetij v obdobju 2012/2013 je populacija volkov v Sloveniji pred odstrelom štela od 45 do 50 primerkov, za odstrel pa je bilo predvidenih osem volkov. Legalnega lova na volkove v tem času ni bilo, v celem letu 2014 pa so po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije enega volka odstrelili po izredni odločbi, najdeni so bili trije poginuli mlajši volkovi, dva sta bila povožena, dva sta bila odstreljena nezakonito, štirje pa so bili odstreljeni po sprejetju pravilnika o odvzemu petih volkov po 3. oktobru.

Odstrel štirih odraslih volkov, dveh skoraj hkrati, pomeni izpolnitev in celo prekoračitev načrtovanega odstrela za obdobje 2014/2015, saj pravilnik določa, da je načrtovani odstrel dosežen z odstrelom treh odraslih volkov. Priporočilo, naj se lovi predvsem mlajše volkove, saj izguba teh povzroči le zmanjšanje velikosti tropov, iskanje novih teritorijev in zmanjša verjetnost napadov na domače živali, ni bilo upoštevano, opozarja raziskovalec volkov Miha Krofel. Odstrel alfa volkov pa po njegovem povzroči razpad tropov, kar ima številne negativne posledice, vključno s povečanjem škod.

Poleg legalnega odstrela lanske izgube znašajo kar sedem osebkov. To je izjemen porast, saj zadnjih 20 let izgube nikoli niso presegle dveh osebkov na leto. Krofel tudi opozarja, da bi smrtnost zaradi človeka nujno morali vključiti v kvoto za odstrel: »Lansko leto, ko je prekomerno smrtnost povzročil večinoma človek, kaže na to, kaj se lahko zgodi. Izgube se ne štejejo v kvoto, upravljavec pa nima ustreznega mehanizma za prilagoditev.«

Toda del laične javnosti, ki že več let nasprotuje lovu na volkove, ki so v Evropi strogo zavarovana vrsta, si po sklepu ustavnega sodišča iz konca leta 2014 obeta, da legalnega odstrela volkov morda sploh ne bo več. Ustavno sodišče je v svoji tretji odločitvi ustavno pobudo za presojo pravilnika o odvzemu volkov iz narave zavrglo in pobudnika, Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (Dondes), z obrazložitvijo, da pravilnik ni snov, ki bi jo obravnavalo ustavno sodišče, napotilo na upravno sodišče.

V Dondes se o postopku na tem sodišču še niso odločili, naravovarstveniki pa ocenjujejo, da odločitev ne bi mogla biti boljša. »Dostop do upravnega sodišča je bistveno bolj enostaven, deluje hitro in po naših izkušnjah tudi vsebinsko neoporečno. Nevladnim organizacijam je ponovno na stežaj odprta pot do sodnega varstva velikih zveri. Ob pravilniku lahko pričakujemo še tožbe proti odstrelu medvedov. Pravilnik so namreč uvedli s ciljem, da nevladnim organizacijam onemogočajo dostop do sodnega varstva. Kršili so Aarhuško konvencijo,« je prepričan Tomaž Jančar iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Nasprotniki streljanja volkov imajo po novem na svoji strani še nove ameriške in hrvaške študije. Hrvaška populacija volkov upada že četrto leto in še zlasti ob meji s Slovenijo, zato na Hrvaškem odstrel ni več dopusten. Američani pa so dokazali, da legaliziranje odstrela volkov ne prispeva k strpnosti javnosti do volkov ter da se je toleranca lovcev celo zmanjšala. Prav ta argument je bil doslej prevladujoč v Sloveniji, ko se je odločalo o legalnem odstrelu.

Sicer pa po izteku odmevnega projekta SloWolf konec leta 2013 nihče ne izvaja monitoringa volkov. Vlada ni poskrbela, da bi se začelo izvajati ukrepe akcijskega načrta za upravljanje populacije volka, ki ga je sprejela 6. februarja lani, niti ni poskrbela, da bi v času spreminjanja Zakona o ohranjanju narave spremenili tudi tista določila, ki bi omogočila sprejem novega pravilnika o izplačilu škod po volkovih. Ta bi onemogočal zlorabe in uvedel uporabo nujnih – kot so dokazali v SloWolfu – zelo učinkovitih preventivnih ukrepov za zmanjšanje škod na domačih živalih. Namesto tega pa, pripravljen, leži v predalih na ministrstvu za okolje in prostor.