Pahor ne odobri desetega generalskega čina

Ljubljana – Po nasprotovanju SDS, da brigadirja Davida Humarja povišajo v generalmajorja, kar je vlada že podprla, je včeraj presenetil vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor. Ne le da Humarja na jutrišnji slovesnosti Slovenske vojske (SV) ne bo povišal, Pahor dvomi o vseh dosedanjih povišanjih generalov.

Borut Pahor je tri dni pred osrednjo slovesnostjo Slovenske vojske, na kateri SV vsako leto pridobi nekaj novih častniških činov, z leti pa je pridobila tudi devet generalskih, ugotovil, da so bila dosedanja povišanja v generalske čine rezultat premalo dolgoročne in skrbne kadrovske politike, ki bi izhajala iz načrtovanih kariernih poti na najvišjih vojaških dolžnostih. Pahor celo meni, da so bila dosedanja povišanja preveč odvisna od menjav na čelu ministrstva in vojske, zato bo po njegovem povišanja odslej treba načrtovati z večjo skrbnostjo.

Vrhovni poveljnik obrambnih sil zato od nove obrambne ministrice Andreje Katič, ki jo je DZ potrdil včeraj, pričakuje, da mu bo pred odločitvijo o povišanjih v generalske čine predstavila kadrovski načrt in karierno pot najvišjih častnikov SV skupaj z naslednjim načelnikom in namestnikom načelnika generalštaba. Ko bo Katičeva to storila, bo Pahor skupaj z njo obiskal predsednika vlade Mira Cerarja in šele takrat se bo odločil o novem povišanju v čin generalmajorja, pravi.

V SV besed njihovega vrhovnega poveljnika včeraj uradno niso hoteli komentirati, neuradno pa komentarji iz vojaških vrst Pahorju ravno ne prizanašajo. Medtem ko so nekateri vojaki predlagali, naj Pahor na jutrišnji prireditvi v Rakičanu ne nastopi kot slavnostni govornik, viri iz generalštaba poudarjajo, da bi se o Pahorjevem predlogu, če že, morali pogovarjati pred dvajsetimi leti, ne pa dva dni pred osrednjo slovesnostjo, pa še to na hrbtu namestnika načelnika generalštaba SV, brigadirja Humarja.

Nova presenečenja

A Pahor glede povišanj v SV tokrat ne preseneča prvič. Spomnimo se leta 2011, ko je brez besed ostala celo takratna, Pahorjeva obrambna ministrica Ljubica Jelušič: njen predlog, da naj predsednik države ob dnevu Slovenske vojske v čin generala poviša vse tiste pripadnike SV, ki izpolnjujejo pogoje za povišanje v čin generala, se je zataknilo prav pri predsedniku vlade – Pahorju, ki takratnemu vrhovnemu poveljniku obrambnih sil napredovanj ni predlagal. Takrat je Pahor za Delo izjavil: »Morate razumeti, da je ena od okoliščin, ki nas napotuje na skrben premislek, 20-letnica slovenske države in sporočilo, ki ga dajemo pri tem, druga pa, da imamo sorazmerno veliko generalov glede na število drugih častnikov in vojakov.«

Če Pahorjeve takratne besede prenesemo v današnji čas, ugotovimo, da Pahor nikakor nima prav. SV zdaj zaposluje zgolj dva generalmajorja (Andreja Ostermana in Alana Gederja), znotraj SV je malo tudi brigadirjev – zdaj le šest. Ali bo SV jutri dobila štiri nove brigadirje, je odvisno od ministrice Katičeve: do čina polkovnik povišuje načelnik GŠ, brigadirje povišuje obrambni minister, generale pa na predlog ministra in po potrditvi v vladi poviša vrhovni poveljnik obrambnih sil.

Obrambni strokovnjak Klemen Grošelj, ki Pahorjeve najnovejše ugotovitve niti ni hotel komentirati, opozarja, da so imenovanja in povišanja v najvišje čine in položaje v SV kljub formalnim pogojem za napredovanje »zagotovo predvsem posledica večje ali manjše arbitratnosti aktualne vlade oziroma ministra«, s čimer po Grošljevem mnenju ni nič narobe, »saj je v svetu uveljavljena norma, da ima minister določeno stopnjo diskrecije pri imenovanju, seveda dokler v vojaški organizaciji obstajata nabor in bazen ustrezno usposobljenih in kompetentnih kadrov, med katerimi lahko izbira«.

Brez kadrovskega nabora

Težava po Grošljevem mnenju torej ni menjevanje ministrov in načelnikov GŠ, temveč predvsem to, da SV tako rekoč nima nabora za najvišje čine: »Politika potem znotraj sistema išče kadre, ki izpolnjujejo formalne pogoje in tudi pričakovanja ministra, medtem ko onemogoča oblikovanje kadrovskega bazena. Karierni sistem v SV tako ne omogoča niti razvoja posameznika.«

Imenovanja in napredovanja v najvišje vojaške čine in nazive po Grošljevih besedah »usodno zaznamujejo razvoj in učinkovitost vojaške organizacije, zato v mnogih državah poznajo omejitev trajanja mandata načelnika generalštaba in števila ponovitev mandata. Še več, zahtevajo celo menjavo predstavnikov različnih zvrsti – letalstvo, mornarica, kopenska vojska – in rodov vojske na tem najvišjem vojaško-političnem položaju v vojaški organizaciji.«

V Sloveniji pa namesto tega, da bi kandidata izbirali v sistemu SV, »iščejo tistega, ki izpolnjuje formalne pogoje za napredovanje, zaradi česar se ne loči med kompetentnimi in strokovnimi ter nekompetentnimi in nestrokovnimi«, pravi Grošelj.