Plačni sistem kot Slovenija imata le Bolgarija in Romunija

Če vlada ne bo sprejela normativov za delo zdravnikov in zobozdravnikov, bo jeseni stavka. Zaradi plač zdravniki na dveh bregovih.

Objavljeno
13. maj 2016 21.30
Milena Zupanič
Milena Zupanič

Zdravniki bodo jeseni stavkali. Vzrok je vse slabši položaj bolnikov, zdravnikov in zobozdravnikov. Po prvih pogajanjih za prenovo poklicne kolektivne pogodbe, ki bi razmere uredila, sindikat Fides ocenjuje, da vlada nima resnega namena, zato so sestavili stavkovni odbor.

Kaj pričakujejo zdravniki

Bistvena zahteva vseh zdravniških sindikatov – to so Fides, Praktik.um in Dens – je uvedba standardov in normativov za delo zobozdravnikov in zdravnikov, zapisanih v modri knjižici. Po uvedbi bodo zdravniki in zobozdravniki imeli več časa za bolnika, s čimer bi povečali kakovost svojega dela in zadovoljstvo pacientov. Druge zahteve pa zadevajo delovni in plačni položaj zdravnikov in zobozdravnikov. O tem zdravniški sindikati zdaj prvič v zgodovini niso enotni.

Fides, ki je najštevilnejši, in zobozdravniški sindikat Dens imata enotne zahteve, s katerimi pa se ne strinja sindikat družinskih zdravnikov Praktik.um, zato se ne pogaja skupaj s Fidesom. Družinski zdravniki zdaj začenjajo delo z nižjo plačo kot večina drugih zdravnikov. Praktik.um predlaga, da bi bile začetne plače vseh zdravnikov in zobozdravnikov enake, medtem ko Fides meni, naj bodo plačna izhodišča tako kot doslej različna – glede na to, kako dolgo je trajala opravljena specializacija. Ker specializacija družinskih zdravnikov traja štiri leta, imajo nižje plače kot zdravniki s šestletnimi specializacijami.

Fides in Praktik.um različno o plačah


»Družinski zdravniki imamo težave s pridobivanjem novih zdravnikov. Med 271 mladimi smo naredili anketo. Kar 98 odstotkov jih moti, da so za svoje delo manj plačani, kljub temu da so še bolj obremenjeni kot drugi zdravniki. Tudi zato jih je predlani 15, lani pa kar 20 zamenjalo smer specializacije. To je v škodo bolnikov. Če želimo privabiti nove zdravnike, ki jih bolniki nujno potrebujejo, morajo biti družinski zdravniki z drugimi vsaj izenačeni,« je dejal Igor Muževič, predsednik Praktik.uma. Po besedah Muževiča jim je ministrica Milojka Kolar Celarc to že obljubila. Pričakujejo, da bo obljubo uresničila do parlamentarnih počitnic. »Mi bi stavkali za normative, za povišanje plač pa ne,« je dejal.

»Matematično smo dokazali, da bi zdravniki s krajšo specializacijo v 40 letih delovne dobe dobili tri letne plače več, če bi začeli na enakih izhodiščih. To je nesprejemljivo. Družinski zdravniki so tudi naši člani, so v glavnem odboru in se strinjajo. Dosegli bomo izboljšanje za njih,« je dejal Konrad Kuštrin, predsednik Fidesa, ki si prizadeva za celovito spremembo plačnega sistema, tudi za nov tarifni del (novo vertikalno vrednotenje delovnih mest). »Tak plačni sistem kot Slovenija imata samo še Bolgarija in Romunija,« je dejal. Pričakujejo možnost vsaj do 25-odstotne stimulacije pri plačah ter odpravo 57. plačnega razreda. »To ne velja samo za zdravnike. Vrhunski znanstveniki, umetniki in drugi kreativni poklici morajo imeti možnost za višje plače. Takšnih omejitev nima nobena država,« pravi Kuštrin.

Ministrstvo za zdravje: Pogajanja o delovnih mestih zdravnikov nad 57. plačnim razredom niso možna

Fides in Dens se z vlado pogajata že od 17. marca. Do zdaj so dosegli soglasje za spremembo komaj sedmih členov od 95. Za vlado je povsem nesprejemljiv predlog novega tarifnega dela in dodatnih plačnih razredov, saj to ni v skladu z zakonom o plačah javnih uslužbencev.

»Vlada RS se je na svoji seji 16.3.2016 seznanila s sindikalnim predlogom sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS ter na isti seji sprejela tudi opredelitev do navedenega predloga. V svoji opredelitvi je vlada sindikate predvsem opozorila na predlog novega tarifnega dela kolektivne pogodbe, torej predlog spremenjenega predloga vrednotenja delovnih mest zdravnikov. Ta vsebuje predloge, ki niso v skladu z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju oziroma jih navedeni zakon ne dopušča, zato pogajanja o tarifnem delu, kot ga vsebuje njihov predlog, ni mogoč. Gre predvsem za uvrstitve delovnih mest zdravnikov v višji kot 57. plačni razred, ki je v skladu s tem zakonom najvišji plačni razred, ki ga lahko doseže javni uslužbenec. Predlog posebne plačne lestvice samo za zdravnike in zobozdravnike, ki bi bila določena s to kolektivno pogodbo, in ki vsebuje višje vrednosti plačnih razredov in dodatne plačne razrede v plačni lestvici do vključno 74. plačnega razreda, zakonska plačna lestvica za določitev plač zaposlenih v javnem sektorju, vključno s funkcionarji, pa ima 65. plačnih razredov,« so utemeljili nestrinjanje s predlogi Fidesa na ministrstvu za zdravje.

Čigav predlog o plačah podpira vlada - predlog sindikata Praktik.um ali Fidesa?

Z ministrstva za zdravje so odgovorli: »Na naslednji seji so pogajanja predvidena o tarifnem delu kolektivne pogodbe, to je v delu, kjer je urejeno vrednotenje delovnih mest zdravnikov in zobozdravnikov oziroma njihovo uvrščanje v plačne razrede in na kateri sindikati pričakujejo vladni protipredlog glede vrednotenja delovnih mest. V zvezi s tarifnim delom kolektivne pogodbe vladna stran v tej fazi pogajanj sindikalni strani predlaga, da pogovori in usklajevanja potekajo o naboru in načinu odprave sistemskih anomalij vrednotenj delovnih mest zdravnikov in se o konkretnih spremembah uvrstitev oziroma vrednotenj posameznih delovnih mest zdravnikov še ne pogovarjamo. Vladna stran namreč ugotavlja, kar bo predmet pogovorov na pogajanjih naslednji teden, da je pred predlaganjem sprememb vrednotenj posameznih delovnih mest potrebo odpraviti določene anomalije samega sistema določanja in vrednotenja delovnih mest zdravnikov, kot je sistem vrednotenja delovnih mest specializantov, sistem vrednotenja delovnih mest specialistov, sistem določanja in vrednotenja posebnih pogojev dela (PPD), sistem vrednotenja vodenja na vodstvenih delovnih mestih in podobno. V okviru pogajanj glede nagrajevanja dela zdravnikov vladna stran tudi predlaga, za enkrat pilotno, uvedbo fleksibilnega nagrajevanja zaposlenih, ki bi ga testirali v nekaj bolnišnicah. Interes za pilot so na vladnem obisku v Osrednjeslovenki regiji izrazili tudi direktorji ZD.  S predlogom o pilotnem projektu se sindikalna stran načeloma strinja. Na zadnjih pogajanjih je bila sindikalna stran tudi povabljena, da sodeluje s svojimi predstavniki pri pripravi tega pilotnega projekta.«

Kdaj bodo uveljavljeni standardi in normativi za delo zdravnikov in zobozdravnikov?

»Glede predloga po uvedbi standardov in normativov dela zdravnikov se vladna stran  strinja, da se uvedejo v sistem, kot pomemben element optimalne in racionalne organizacije dela, kadrovskega načrtovanja in nagrajevanja zaposlenih ter tudi  kot element zagotavljanja kakovosti zdravstvenih storitev. Vendar pa  je potrebno že pripravljene standarde in normative pred njihovo uvedbo testno preveriti v praksi, kar do sedaj ni bilo storjeno ter tako preveriti njihovo izvedljivost z organizacijskega in kadrovskega stališča ter s stališča primernosti in popolnosti ureditve. V okviru pogajanj je bilo tako dogovorjeno  pilotno testiranje na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti v določenih bolnišnicah. Predlog pilotnega testiranja je v fazi usklajevanja pisnega gradiva s sindikati, na primarni ravni zdravstvene dejavnosti pa je določitev normativov v testni povezavi in pogojeno s pripravo strategije razvoja primarnega zdravstvenega varstva. Sprejem strategije je predviden v sprejeti resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025. Na njeni podlagi bo prišlo do posameznih vsebinskih in organizacijskih sprememb izvajanja zdravstvenega varstva na primarnem nivoju, kar bo posledično vplivalo tudi na obremenitve in potrebe po zdravnikih družinske medicine,« napovedujejo na ministrstvu za zdravje.