Plečnika »upravlja« zob časa

Paviljon Jožamurka na več mestih poškodovan, saj se teren pod njim premika. Po štirih letih občini in ministrstvo še brez rešitve.

Objavljeno
14. december 2017 08.00
Posodobljeno
14. december 2017 08.00

Jožamurka in Brezjanka

Načrte za paviljon s kapelico sv. Jožefa je v letih 1937–1938 po naročilu usmiljenk reda sv. Vincencija Pavelskega izdelal arhitekt Jože Plečnik. Paviljon, ki spominja na antični tempelj in kaže značilno podobo Plečnikovih del, je dobil ime Jožamurka. Streha kapelice počiva na stebrih z dorskimi kapiteli, ki so zidani v kombinaciji kamna in opeke. Lučaj stran, na koncu kostanjevega drevoreda v parku ob graščini Katzenstein, v kateri deluje psihiatrična bolnišnica, stoji še odprta lopa Brezjanka, katere streho nosi šest močnih hrastovih stebrov in je prav tako delo Jožeta Plečnika.

Begunje na Gorenjskem – Čeprav je Plečnikov paviljon Jožamurka nedaleč od psihiatrične bolnišnice v Begunjah že dvanajst let kulturni spomenik državnega pomena, je po več kot pol stoletja še brez formalnega lastnika. Medtem ko si ministrstvo za kulturo, mestna občina Kranj in občina Radovljica podajajo lastništvo, spomenik vidno načenja zob časa.

Bistvo vseh težav je, da lastništvo paviljona Jožamurka ni urejeno, opozarja Miloš Ekar, vodja kranjske enote zavoda za kulturno dediščino Slovenije. »Objekt je ogrožen in čim prej bi se bilo treba lotiti njegove obnove. Teren, kjer stoji, namreč drsi, zato bi bilo treba z geomehanskimi raziskavami najprej ugotoviti njegovo točno stanje. Z restavratorskega zornega kota pa obnovitvena dela ne bi bila prezahtevna,« je Ekar dejal o spomeniku, ki je bil za kulturni spomenik državnega pomena razglašen leta 2005. Zdaj so stene paviljona na več mestih razpokane, nekaj centimetrov široka špranja se je pokazala tudi na tleh, prav tako je dotrajana notranjost objekta.

V Kranju s prstom kažejo na Radovljico

Paviljon Jožamurka so postavili leta 1938 in v nekdanji Jugoslaviji je bil zanj sprva odgovoren Okrajni ljudski odbor (OLO) Kranj – Svet za kulturo in prosveto. Ko so bili okraji s spremembo zakonodaje v šestdesetih letih prejšnjega stoletja odpravljeni, je nastala občina Radovljica. Na mestni občini Kranj (MOK) pravijo, da je bilo po spremembah zakonodaje določeno, da se upravne stavbe, inventar, potrošni material ter drugo premoženje okraja skupaj s pravicami in obveznostmi, ki so vezane na to premoženje, razdelijo med zainteresirane občine, zavode in druge organizacije. Na kranjski občini so zato prepričani, da niso pravni nasledniki OLO Kranj – Sveta za prosveto in kulturo, ker da se je območje OLO Kranj razdelilo med več občin na podlagi izkazanega interesa. »Naša občina ga ni izkazala, tako je pravna naslednica občina Radovljica, katere območje obsega tudi k.o. Begunje,« so prepričani v kranjski občinski upravi.

Mestna občina Kranj je leta 2013 ministrstvu za kulturo predlagala, da bi po dolgih letih uredili lastništvo paviljona Jožamurka in paviljona Brezjanka, ki stoji nedaleč stran. Takrat je bilo upravljanje in vzdrževanje objekta pripravljeno prevzeti Turistično društvo Begunje, vendar to brez ureditve lastništva ni bilo mogoče, so sporočili z ministrstva. Podobno kot na MOK tudi na ministrstvu glede na pridobljeno dokumentacijo menijo, da je pravna naslednica OLO Kranj – Sveta za prosveto in kulturo in torej tudi zemljiškoknjižna lastnica Jožamurke lahko le občina Radovljica.

Zataknilo se je pri denarju

V času, ko je ministrstvo za kulturo vodil Uroš Grilc, so bili blizu sklenitve dogovora o upravljanju. Leta 2013 je občina Radovljica izrazila pripravljenost, da bi skrbela za spomenik, a je ob tem zahtevala, da mora država zagotoviti denar za upravljanje. »Dogovori o financiranju ali upravljanju na koncu niso bili sklenjeni, tako da občina nima podlage, da bi skrbela za kapelico,« je povedala Manca Šetina Miklič z občine Radovljica. Spomenik tako še naprej ostaja samo v napoto, čeprav na občini Radovljica trdijo, da so zainteresirani za ureditev lastništva in da je treba poskrbeti za obnovo te dragocene kulturne dediščine, predvsem z namenom ohranitve pa tudi možnosti njene vključitve v turistično ponudbo.

Na ministrstvu pravijo, da razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena pomeni le varstveni režim nepremičnine, ne pa lastništva le-te oziroma z njim povezanega upravljanja. »Kar zadeva nadaljnje ravnanje z navedenimi nepremičninami, je zanje pristojen lastnik. O vseh ugotovitvah smo občino Radovljico in mestno občino Kranj z dopisom že takrat obvestili in predvsem zaradi preprečitve nadaljnjega propadanja dediščine arhitekta Jožeta Plečnika prosili za ukrepanje.« A prošnje vsaj za zdaj niso bile uslišane, Plečnikova dediščina pa še čaka na lastnika in boljše čase.