Tiskane izdaje
Ljubljana – Tako kot v nekaterih drugih državah so, kot kaže, tudi v Sloveniji razkritja panamskih dokumentov s položajev odnesla nekatere funkcionarje, in sicer častna konzula Slovenije v Luksemburgu in Liechtensteinu. Poleg njiju so se v panamske dokumente ujeli še nekateri drugi javni uslužbenci.
Kmalu po razkritih notranjih podatkih panamske družbe za registracijo podjetij v davčnih oazah Mossack Fonseca so nekateri funkcionarji po svetu izgubili stolček, denimo islandski predsednik vlade Sigmundur Davíð Gunnlaugsson in španski minister za industrijo José Manuel Soria. Zdaj sta brez funkcije ostala še dva častna konzula Slovenije Franc Dreu in Donat P. Marxer.
Franc Dreu, ki je bil od leta 1992 častni konzul Slovenije v Luksemburgu, je 18. maja podal odstopno izjavo iz osebnih razlogov, so nam pojasnili na ministrstvu za zunanje zadeve. Razrešitev Donata P. Marxerja pa je vladi predlagalo zunanje ministrstvo. Na tem so pojasnili, da so razrešitev predlagali po poteku petletnega obdobja njegovega delovanja in na podlagi njegovega dosedanjega dela. Navodila za častne konzularne funkcionarje namreč določajo, da je konzul lahko razrešen, če je poteklo petletno obdobje od njegovega imenovanja in pristojni minister predlaga njegovo razrešitev.
Njuno vlogo v družbah v davčnih oazah smo s Panamskimi dokumenti razkrili v Delu. Na ministrstvu za zunanje zadeve nam na vprašanja, ali je njuna razrešitev povezana s temi razkritji, niso odgovorili, minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa je na to vprašanje po včerajšnji seji vlade odgovoril: »Vem, da so se ta imena pojavljala v dokumentih, vendar se nam s temi razlogi ni bilo treba ukvarjati, saj so bili ti podani drugje.« Dreu je torej podal odstopno izjavo. Ne drži pa Koprivnikarjeva razlaga, da je Marxerju potekel mandat, saj je razrešitev predlagalo ministrstvo.
V Delu smo razkrili, da je bil Dreu leta 2006 nekaj mesecev pooblaščenec in lastnik družbe Ulster Associates z Britanskih Deviških otokov, ki so jo pozneje prevzele osebe, povezane z Boškom Šrotom. V Panamske dokumente se je ujelo še devet družb iz davčnih oaz, v katerih je bil Dreu pooblaščenec za ravnanje z njimi. Donat P. Marxer pa je bil edini družbenik v podjetju Exal Enterprises na Sejšelih.
V panamske dokumente se je ujelo še več javnih uslužbencev. Pregledali smo, ali je razkritje njihove dejavnosti v davčnih oazah imelo posledice.
Eden od njih, in sicer inšpektor Janez Obreza, domnevno ni več zaposlen na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Iz njegove službene elektronske pošte smo prejeli samodejni odgovor, da bo od 18. aprila do nadaljnjega odsoten z delovnega mesta. Agencijo smo vprašali za vzrok Obrezove dolgotrajne odsotnosti, a pojasnila še čakamo. Po neuradnih informacijah pa je dobil izredno odpoved. Ta naj ne bi bila povezana z Delovim razkrivanjem podatkov panamske družbe Mossack Fonseca, iz katerih izhaja, da je Obreza v davčnih oazah lastnik štirih podjetij.
Obreza je povezavo s temi podjetji zanikal, češ da mu je bila ukradena identiteta. Zastopajo ga pri odvetniški družbi Avbreht, Zajc in partnerji, kjer pa v zvezi s krajo identitete ne dajejo nikakršnih informacij: »Lahko povemo samo to, da aktivnosti intenzivno potekajo na več ravneh in da bomo o rezultatih javnost obveščali, ko informacije ne bodo ogrožale postopkov iskanja in kaznovanja storilcev kaznivih dejanj zoper Janeza Obrezo.«
Evropska agencija za zdravila je JAZMP že pred časom seznanila s svojimi ukrepi v zvezi z okoliščinami, ki so nastale po objavi člankov, v katerih sta bila v povezavi s panamskimi dokumenti omenjena inšpektor Janez Obreza in nekdanja inšpektorica Tatjana Alfirević. Izvedla je nekatere ukrepe, od njiju pa zahtevala tudi pojasnila.
***
Tanija Kofalt, agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (prej), ministrstvo za kulturo, podsekretarka (zdaj):
Javna uslužbenka, podsekretarka na ministrstvu za kulturo, je v javni upravi zaposlena že več kot ducat let. Na podlagi notranjih podatkov Mossack Fonsece so njene poslovne ambicije pred leti presegale okvire javnega sektorja: med letoma 2006 in 2008 je bila namreč direktorica podjetja v eni od popularnih davčnih oaz, in sicer je bila na čelu podjetja Blue Infinity Limited, registriranega na Britanskih Deviških otokih.
Na ministrstvu za kulturo so nam pojasnili, da nimajo nikakršnih pristojnosti niti pravnih podlag za morebitno ukrepanje glede naših ugotovitev. »Gospa Tanija Kofalt v času, na katerega se navedbe nanašajo, niti ni bila zaposlena na našem ministrstvu. Javna uslužbenka vse od prihoda na ministrstvo svoje delo opravlja strokovno in odgovorno,« so še zatrdili.
Tomaž Urbič, fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, profesor (prej in zdaj):
Tomaž Urbič ni novo ime med Slovenci, ki se pečajo z davčnimi oazami. Prvič je o njem poleti 2013 poročala Pop TV v okviru razkritja Offshore Leaks, in sicer, da je prek družbe Slogold na Sejšelih odprl vsaj 50 podjetij. Ob razkritju je trdil, da je družbo prodal, da Slogolda ni prijavil slovenski davkariji, da za svoje delo ni bil plačan, da nima več podjetij v davčnih oazah in da je ravno postal profesor. Toda podatki Mossack Fonsece kažejo, da se je Urbič najmanj novembra 2013 še vedno ukvarjal z ustanavljanjem družb v davčnih oazah.
»Do zdaj vodstva fakultete ni obvestil o svojih podjetniških in drugih zasebnih poslovnih zadevah, zato tudi nismo mogli preveriti, ali gre v teh primerih za opravljanje fakulteti konkurenčne dejavnosti ali ne,« nam je aprila pojasnil tajnik fakultete Janez Topovšek.
Franc Dreu, častni konzul Slovenije v Luksemburgu:
Franc Dreu je bil leta 2006 nekaj mesecev pooblaščenec in lastnik družbe Ulster Associates z Britanskih Deviških otokov. To so kasneje prevzele osebe, povezane z Boškom Šrotom. Dreu je zatrdil, da je bil kot lastnik vpisan pomotoma. V dokumente se je ujelo devet družb iz davčnih oaz, v katerih je bil Dreu pooblaščenec za ravnanje z njimi. Dreu je zatrdil, da je od leta 2002 poslovno neaktiven, a podatki kažejo, da je pooblastila za upravljanje podjetij pridobival vsaj do leta 2008. Med drugim je bil pooblaščen za upravljanje družbe Byzantine Alliance. Prek te in drugih družb je podjetnik Damijan Verdnik »kanaliziral« najmanj osem milijonov evrov.
Vlada je včeraj sprejela sklep o razrešitvi Franca Dreua kot častnega konzula v Luksemburgu. Dreu je 18. maja podal odstopno izjavo iz osebnih razlogov, so pojasnili na ministrstvu za zunanje zadeve.
Donat P. Marxer, častni konzul Slovenije v Liechtensteinu:
Donat P. Marxer je bil od decembra 2008 lastnik družbe Exal Enterprises na Sejšelih. To je oktobra 2014 prevzelo liechtensteinsko podjetje Medipolan, ki je po dostopnih podatkih Marxerjevo. V Mossack Fonseci so ugotovili, da Marxer ustreza kriterijem politično izpostavljenega posameznika. Ta status si je »prislužil« s funkcijo častnega konzula Slovenije. Marxer je lani likvidiral Exal Enterprises in v sklepnem poročilu zapisal, da je imela družba do likvidacije en sam posel - nakazilo provizije za posredovanje pri poslu.
Vlada je včeraj sprejela sklep o razrešitvi Marxerja kot častnega konzula v Liechtensteinu. »Po poteku petletnega obdobja njegovega delovanja je ministrstvo za zunanje zadeve v skladu z navodilom za častne konzule in na podlagi njegovega dosedanjega delovanja vladi predlagalo njegovo razrešitev,« so pojasnili na zunanjem ministrstvu.
Janez Obreza, Tatjana Alfirević, Agencija za zdravila in medicinske pripomočke:
Iz notranjih podatkov panamske družbe za registracijo podjetij v davčnih oazah Mossack Fonseca izhaja, da je Obreza ustanovil štiri taka podjetja, Alfirevićeva pa v času, ko ni bila več zaposlena na agenciji za zdravila, eno. Oba zanikata, da bi bila s podjetji v davčnih oazah kakorkoli povezana. Trdita, da so jima ukradli identiteto.
Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke je aprila evropsko agencijo za zdravila (EMA) seznanila s tem, da sta se imeni inšpektorja Janeza Obreze in nekdanje inšpektorice Tatjane Alfirević znašli v panamskih dokumentih. Zaprosili so za navodila, kako ukrepati. EMA je prepoznala tveganje in Obrezi odvzela dostop do vseh podatkov, medtem ko Alfirevićeva tega dostopa od septembra 2013 ni imela oziroma v aktivnosti agencije ni bila vključena.
