Tiskane izdaje
Ljubljana - Tudi po razpravi o interpelaciji zoper Cerarjevo vlado, ki predvidljivo ni prinesla konkretnega »učinka«, ministrsko ekipo v prihodnjih dneh čakajo pomembne preizkušnje. Ena izmed njih je spoprijemanje z varnostnimi izzivi.
Del teh izzivov je tudi migrantska kriza (njene zdajšnje razsežnosti pri nas smo ponazorili z grafom), pri čemer je največja ovira za zakonodajne posege v veljavne ustavne in mednarodne standarde, ki zavezujejo našo državo pri vprašanju soočanja varnostnih in humanitarnih vprašanj, še vedno predlog zakona o tujcih, o katerem koalicija še zdaj ni dosegla soglasja.
Ne dajo roke v ogenj
Toda kot vse kaže, tudi predlog novele zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki je že v parlamentarnem postopku in ki tudi delno zadeva begunsko problematiko, ne samo v opoziciji, ampak tudi koaliciji, sproža različne dileme. Te bi lahko strnili v ugotovitev, da za zdaj nobena od parlamentarnih strank za omenjeni zakon noče dati roke v ogenj. Vse čakajo, kaj bo prinesla predvidena splošna razprava o predloženi noveli, ki je načrtovana v decembru. Za zdaj je sklepati, da so si o predlogu novele zakona, ki širi policijska pooblastila, najbolj na jasnem v opozicijski ZL, ki v izhodišču nasprotuje povečanju represije in posegom v zasebnost. »Pri mejni in policijski kontroli v notranjosti države bo policija izvajala prikrite in namenske nadzore. Še več, izvajala bo množičen nadzor nad posamezniki, ki sploh ničesar niso zagrešili, saj bodo policijska vozila opremljena s tehničnimi sredstvi za optično prepoznavanje registrskih tablic, poleg tega pa se bodo zbirali podatki o vseh potnikih na letalih, četudi bo posameznik vozovnico zgolj rezerviral. Policija bo za skorajda vsakega izmed nas vedela, kdaj in kje se vozi z avtom, kdaj in kje prečka mejo, kdaj in kje je potoval z letalom. Za lažje zbiranje podatkov bo uporabljala tudi brezpilotne zrakoplove.« Tako je o možnosti množičnega nadzora »velikega brata« v Sloveniji po vzoru ZDA prepričana ZL.
Prava mera
Tudi zaradi pomislekov stroke in nevladnih organizacij je notranje ministrstvo, kot avtor zakona, ki trdi, da se vloga policije vse bolj spreminja »iz dejavnosti za državo v dejavnost za skupnost«, nekoliko ublažilo določene ukrepe, vendar niti v koaliciji niso prepričani, ali je to dovolj. V SMC, kjer menijo, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, pričakujejo, da bodo »poslanci v nadaljevanju razprave našli tisto pravo mero, ki bo policistom zagotovila primerna sredstva za boj s kriminalom in zagotovila tako njihovo varnost kot varnost vseh nas, hkrati pa, da ne bo protiustavnih in nesorazmernih posegov v človekove pravice«. V Desusu se do predloga zakona še niso opredelili, iz SD, ki ima zadržke tudi do predloga zakona o tujcih, pa so sporočili, da policiji ne odrekajo pravic in odgovornosti, da s svojim delom zagotovi varnost državljanov in države. Toda še vedno dvomijo, da bodo rešitve, ki zadevajo dodatno preverjanje in zbiranje podatkov, pripomogle k preprečevanju kaznivih dejanj - tudi terorizma - ne da bi nesorazmerno posegle v človekovo dostojanstvo in njegove pravice. V SDS so previdni do širitve policijskih pooblastil, čeprav možnosti manjših ali večjih terorističnih dejanj tudi v Sloveniji ne izključujejo povsem, kar bi terjalo dodatne presoje o pooblastilih policije. V NSi ne nasprotujejo uvedbi dodatnih prisilnih sredstev, ki bi jih policisti lahko uporabili le, če bi bila v nevarnosti življenja ljudi, več vprašanj pa se jim pojavlja pri predlogu zelo množičnega nadzora. Skupina nepovezanih poslancev še nima stališča do novele zakona, toda po njenem prepričanju gre vsekakor za posege v človekove pravice, niso pa podani jasni razlogi, zakaj so ti potrebni in kako se bo izvajal nadzor nad njihovimi prekoračitvami.
Proti paralizatorju
Možnost, da bi policija uporabila električni paralizator, ki je, kot bi dejala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, nekaj med pendrekom in strelnim orožjem, je tista, ki je doslej v javnosti vzbudila največ nasprotujočih si mnenj. Nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), zdaj svetovalec pravosodnega ministrstva, torej ministrstva, ki ima največ pomislekov glede širitve policijskih pooblastil, Boštjan M. Zupančič, je prepričan, da pri nas, denimo v primerjavi s Francijo, nikakor ni mogoče trditi, da mora slovenska policija pogosto obvladovati agresivne posameznike, ki sodelujejo v izgredih ali demonstracijah. In ni znano, da bi francoski policisti uporabljali paralizatorje, zakaj bi jih torej slovenski?
