Tiskane izdaje
Ljubljana – Čez pet let bo vsak četrti zaposleni star več kot 55 let. Zmanjševanje deleža delovno aktivnih bo ključno vplivalo na pokojninski, zdravstveni in socialni sistem. Javni štipendijski in razvojni sklad je zato pripravil projekt aktivnega staranja delovne sile (ASI), ki je pilotni ukrep za spodbujanje starejših zaposlenih.
Na prvega od treh javnih razpisov se lahko od 15. januarja do konca marca prijavijo vsa mala in velika podjetja z zaposlenimi, starejšimi od 45 let. Javni sklad jim bo na podlagi prijav namenil do 3000 evrov za pripravo strategije za delo s starejšimi delavci. Prav tako bodo za njihovo usposabljanje prejeli do 1800 evrov sredstev na prijavljenega zaposlenega. Prihodnje leto bodo v projekt po ocenah sklada vključili do 2500 ljudi, ki jim bodo v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti namenili 8,8 milijona evrov. Do leta 2022 bo v projekt ASI skupno vključenih približno 12.500 zaposlenih, ki jim bodo namenili skoraj 30 milijonov evrov večinoma evropskih sredstev.
Za dolgoročne cilje
Projekt ASI je za trg dela gotovo dobra popotnica, ocenjuje dr. Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete. Vendar dolgoročno ne bo prinesel otipljivih rezultatov, saj bi delo s starejšimi zaposlenimi moralo biti del širših sistemskih sprememb: »Ključna je sprememba pokojninske reforme, ki bi kombinirala upokojevanje in delo starejših. Ti morajo dobiti tudi vmesni status, ki bi utrjeval kulturo starajoče se družbe kot vključujoče se z veščinami in delovno dobo vseh generacij.«
Ravno starejši delavci so lahko konkurenčna prednost podjetij, meni dr. Jana Mali s fakultete za socialno delo. »Zaradi načina nagrajevanja delovne dobe nanje ne bi smeli gledati kot na le dražjo delovno silo, ampak na delavce z življenjskimi izkušnjami,« pravi. Vendar bi jim morala podjetja po njenem delo prilagoditi z bolj fleksibilnimi delovnimi pogoji, pri kratkoročnih projektih, kot je ASI, pa je nujno vrednotenje njegovih rezultatov.
Vlada je bila na področju reševanja demografskih sprememb premalo jasna, pravi Kovač: »Dolgožive družbe nimamo v rešitvah, temveč samo v strategijah, torej besedah namesto v dejanjih. Demografska politika pa ni stvar posameznikov, družin, podjetij, temveč družbe v celoti.« S starejšimi pa podjetja ne morejo učinkovito delati, če dobro ne upravljajo tudi mlade in srednje generacije. A tega se mnoga zaradi kratkoročnih poslovnih ciljev ne zavedajo dovolj.
V očeh marsikaterega delodajalca so starejši zaposleni neprilagodljivi, dražji in manj produktivni. Številna podjetja v njihov razvoj zato ne vlagajo več. Zaradi grozečih demografskih napovedi pa bodo takšno razmišljanje morala spremeniti. Država jih mora s sistemski ukrepi pri tem podpreti.
»V podjetjih so se naenkrat odločili, da morajo ukrepati«
Prvič v zgodovini se število starejših prebivalcev v primerjavi z rojstvom otrok povečuje. Demografske napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj (Umarja) so podjetja presenetile, razlaga Aleš Kranjc Kušlan, direktor inštituta Ekvilib, kjer izbirajo družbeno odgovorna podjetja. »Kar naenkrat so se v podjetjih odločili, da morajo nekaj storiti, a se jim ne sanja, kaj,« ocenjuje.
Več bolniških odsotnosti
Nizka stopnja aktivnosti starejših je poleg zgodnjega upokojevanja posledica neučinkovitega vodenja zaposlenih in nezadostnih spodbud za ohranjanje njihove aktivnosti, pojasnjujejo pri Umarju. »V času največje gospodarske krize, ko je število brezposelnih naraščalo, to gotovo ni mogla biti prednostna naloga podjetij,« razlaga Jože Smole, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS).
Novih delavcev zdaj podjetja ne najdejo več, starejša delovna sila pa je na tehnologijo pogosto nepripravljena ali pa je izgorela. Zaradi izčrpanosti se je število bolniških staležev po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje v zadnjih petih letih povečalo za več kot trikrat.
Ukrep je kratkoročen
Prva poteza politike za spodbujanje aktivnosti starejših zaposlenih je projekt za ASI. »Vsak ukrep, ki daje delodajalcu v roke škarje in platno, je dober,« zatrjuje Smole. Tudi po mnenju ekonomista dr. Anžeta Burgerja z ljubljanske fakultete za družbene vede je veščine starejših smiselno krepiti z denarnimi spodbudami za njihovo usposabljanje. Vendar imajo subvencije kratkoročne učinke, zato je to težavo na trgu dela nujno reševati sistemsko.
Delodajalci bi morali s starejšimi delavci sporazumno sklepati pogodbe o zaposlitvi s takšno plačo, ki ustreza produktivnosti vsakega posameznika. »Razliko do minimalnega dohodka bi prispevali davkoplačevalci, s čimer bi zagotovili dostojno plačilo za vsakega zaposlenega, brez posega na trg dela in umetno ustvarjene brezposelnosti kot v primeru minimalne plače,« je prepričan Burger.
Pokojninska reforma bo morala poskrbeti, da se bo vsak posameznik sam odločil, kdaj se bo upokojil, pri čemer bi poznejša upokojitev pomenila občutno višjo pokojnino, za to fleksibilnost pa bi morali spremeniti tudi delovno zakonodajo, dodaja Burger. »Tako bi lahko povečali zaposlenost ne le starejšega aktivnega prebivalstva, ampak tudi že upokojenih, ki si še želijo delati,« pravi sogovornik.
Novih delavcev zdaj podjetja ne najdejo več, starejša delovna sila pa je na tehnologijo pogosto nepripravljena ali pa je izgorela. Foto: Mavric Pivk/Delo
Sodelovanje z mlajšimi
Podjetja bi tudi po mnenju Kranjc Kušlana morala poiskati načine, kako delo prilagoditi starejšim: »Priznati si morajo, da nekdo, ki je star več kot 50 let, ne more delati toliko kot pri tridesetih.« Čeprav so starejši na spremembe manj prilagodljivi, imajo življenjske izkušnje, zato so lahko mentorji mlajšim, podjetju so tudi bolj pripadni.
Vendar rešitev ni v tem, da levji delež delovnih obveznosti prevzamejo mladi, ki lahko sčasoma pregorijo. Zaposliti je treba več ljudi, ki bodo med sabo bolj sodelovali, meni Kranjc Kušlan. »Z zaposlenimi se začne upravljati, ko dopolnijo 25 let. Takrat jim moramo pokazati, da niso le številka v excelu in strošek, ampak celostno bitje.«
Tega se delodajalci ne zavedajo, ker jih zanimajo kratkoročni cilji. A poleg vsakoletnega poročanja nadzornemu svetu je njihova družbena odgovornost gledati na poslovne rezultate tudi dolgoročno, pravi sogovornik. Vsak evro, ki ga bodo vložili v razvoj zaposlenih, se jim bo povrnil: »Če je nekdo zadovoljen, gre raje v službo in tudi več naredi. Dobri kadri ostajajo v podjetju, ki je bolj uspešno, družba pa bolje deluje.«
Leta 2050 bo delež aktivnih prebivalcev med 20. in 64. letom komaj presegel polovico vseh, napoveduje Umar.
Največ, 62 odstotkov vseh izgubljenih delovnih dni, je med delavci, starejšimi od 50 let.
Do leta 2022 bodo v okviru projekta ASI za usposabljanje starejših od 45 let namenili skoraj 30 milijonov večinoma evropskih evrov, kar bo dovolj za 12.500 zaposlenih.