Tiskane izdaje
Ptuj − Pred poldrugim desetletjem je bil Center za odpadke v Gajkah pri Ptuju vzorčen slovenski model takratnega ravnanja z odpadki. Pred sedmimi leti je še imel ambiciozne načrte za širitev, zdaj je le še vprašanje, ali bodo poleg zaprtega odlagališča morali zapreti in podreti tudi vse druge tamkajšnje objekte. Po zamislih Mestne občine Ptuj naj bi ostali, a krajani Spuhlje, s katerimi ima občina sklenjeno posebno pogodbo, zahtevajo, da to spoštujejo in da Gajke v celoti zaprejo do konca letošnjega leta.
Na zboru krajanov so Spuhljani ptujskemu županu Miranu Senčarju povedali, da od pogodbe ne odstopajo. Kljub temu pa so mu pustili možnost, da pripravi aneks k pogodbi in s primernimi predlogi poskuša ohraniti nekaj smetarske dejavnosti v Gajkah. Do polovice letošnjega leta bodo odločili, ali bodo njegov aneks podpisali ali ne − zdaj pač še ne vedo, kaj jim bo v njem ponudil.
Mestna občina Ptuj (MOP) je pripravila predlog za zaprtje Gajk tako, da bi letos na 3,5 hektare veliko polje odložili še tisoč ton odpadkov (čeprav nimajo dovoljenja za kakršnokoli odlaganje več). Potem bi do sredine 2018 zaprli odlagališče in ga ozelenili. Bi pa po tem predlogu tam še ostali sprejemni objekti za odpadke s tehtnico, zbirni center za individualni odvoz, balirnica in sortirnica, kompostarna, zbirni bazen za izcedne vode, sežiganje odlagališčnega plina, pralna ploščad za smetarske avtomobile in skladišče za ločeno zbrane frakcije do oddaje v predelavo. »Torej vse bi ostalo, kar je v pogodbi predvideno za odstranitev,« so bili na zboru krajanov ogorčeni prebivalci iz ptujske primestne četrti Spuhlja.
Predlagatelji zagotavljajo, da dejavnosti, ki bi ostale, ne vplivajo bistveno na okolje, bi pa z njimi ohranili 45 delovnih mest. »Smešno je, da v petnajstih letih niste našli nove lokacije za tak center, kot ste obljubljali na začetku. Krajani zdaj pravimo, da je konec. Pokrijmo ta kup smeti. Pogodba je jasna,« je odločen Zvonko Kokol iz Spuhlje. Ali Natalija Jagarinec: »Krajani smo se dogovorili za spoštovanje pogodbe in nič drugega.«
Leta 2002 sta četrtni skupnosti Spuhlja in Jezero podpisali z MOP posebno pogodbo, ki je ugodila kar 29 njihovim zahtevam in večina med njimi je že izpolnjenih − komunalna infrastruktura, dvorana, športni park, plačevanje odškodnin krajanom, brezplačno ravnanje z njihovimi odpadki ... Leta 2010 je občina Ptuj mimo podpisnic te pogodbe sklenila, da bo na okrog 20 hektarih svojih zemljišč tam zgradila pravo malo smetarsko raziskovalno in znanstveno središče. Prvo odlagalno polje bi povišala na 16 metrov nad površino Ptujskega polja (prej pet metrov), uredila še eno polje in postala velik regijski ali celo širši center za odpadke.
Vodstvo ptujske občine je v teh načrtih videlo dober posel in ni hotelo prepustiti lastniških deležev sosednjim 17 občinam, ki so vozile odpadke v Gajke. Naslednje leto je celo ustanovilo poseben namenski sklad za širitev Gajk in občine so vanj vplačevale vsaka svoj delež. Zdaj je sklad prazen, občina Hoče - Slivnica je že vložila tožbo, da ji MOP vrne vplačanih več kot 150 tisočakov in velika verjetnost je, da ji bodo sledile še druge občine. Te zdaj nočejo nič slišati o potrebnem zapiranju odlagališča, saj niso solastnice in MOP je tako še pred drugim velikim problemom − kje dobiti denar za obvezno zaprtje odlagališča (ni še znano, koliko bo stalo, »bo pa drago in zahtevno«, pojasnjuje ptujski župan).
Odpadke, ki so jih do letošnjega leta vozili v Gajke iz 18 občin in od okoli 80.000 prebivalcev, zdaj še vedno vozijo tja. Tam jih razsortirajo, uporabne frakcije prodajo, ostanek naložijo na večje tovornjake ter odpeljejo na odlagališče v Celje. Gajkam zdaj nič ne pomaga, da imajo okoljevarstveno dovoljenje za zamišljeni velikanski center za odpadke, saj takšnega ne zmorejo zgraditi. Ptuj bo moral pridobiti novo soglasje, če bo hotel ohraniti objekte in opravila, ki jih predlaga, da bi še ostali. Če bo seveda prej v to prepričal prebivalce Spuhlje. Potem pa bo treba dobiti še zahtevna dovoljenja za zaprtje odlagalnega polja. Zatem pa še denar.
