Tiskane izdaje
Radlje ob Dravi – V Vodnem parku Radlje ob Dravi, kjer so lani uredili prvi biološki naravni bazen v državi, so s prvo obratovalno sezono več kot zadovoljni. Kopališče, v katerem za filtriranje vode skrbijo rastline, in ne kemikalije, vsak dan obišče na stotine kopalcev, šolarjem pa je občina kupila sezonske vstopnice. Avgusta bodo gostili tudi dve množični prireditvi, čedalje več obiskovalcev pa prihaja iz tujine.
Vodni park Radlje je, čeprav je narejen umetno, prvo naravno kopalno jezero v Sloveniji, saj so v njem poustvarili naravno biološko ravnovesje, ki ga vzdržujejo rastline, zato v nasprotju z običajnimi bazeni v vodo ni treba dodajati kemikalij.
Več kot 10.000 kvadratnih metrov veliko kopališče ima 2000 kvadratnih metrov plavalnih površin, tobogan, otroški čofotalnik z vodnimi igrali ter plažo, ki se nadaljuje v del za neplavalce, prav plaža pa je zelo priljubljena med mladimi družinami, ki po besedah Gregorja Likarja iz radeljskega Zavoda za šport, kulturo, turizem in mladino (ZŠKTM), ki vodni park upravlja, predstavljajo glavnino obiskovalcev. V času počitnic je tudi veliko šolarjev, občina Radlje pa je vsem osnovnošolcem, ki jih je v Radljah več kot 450, kupila sezonske vstopnice za vodni park.
»Doslej smo imeli že več kot 10.000 obiskovalcev, če bo vreme še naprej tako ugodno, jih bomo do konca sezone našteli 20.000,« napoveduje Likar. Z obiskom so tako zelo zadovoljni, imajo tudi veliko gostov iz vzhodne Slovenije in Štajerske ter Avstrijcev. »Postajamo prava turistična destinacija, kar kaže, da je bilo kopališče prava naložba, ki ni namenjena le lokalnemu okolju, temveč je velika pridobitev za turistično ponudbo celotne regije.«
Med tednom se pride v vodni park ohladit okrog 300 kopalcev na dan, ob koncu tedna je obiskovalcev približno 750 na dan, kar je že blizu zgornjega števila obiskovalcev (800), ki jih kopališče še lahko sprejme.
Ker je radeljsko kopalno jezero prvo in za zdaj edino te vrste v Sloveniji, zanj še ni državnega pravilnika, ki bi določal največje število kopalcev, intervale preverjanja kakovosti vode in druge zahteve, ki so v veljavi za običajna kopališča. »Tudi nismo mogli kar v celoti prevzeti njihovih pravilnikov, saj so pri nas povsem drugačne razmere, vode ne kloriramo, kopališče je simulacija naravnega jezera, oblika in globina sta temu primerni ... Zato smo ob odprtju sami vzpostavili model upravljanja. Država že pripravlja pravilnik tudi za tovrstna kopališča – biološke bazene.«
Likar meni, da bodo glede na obiske in oglede iz drugih slovenskih občin ter tudi zasebnih investitorjev podobna kopališča verjetno kmalu uredili tudi drugje po Sloveniji. Kljub vročinskemu valu se to pri kakovosti vode še ne pozna, kot pojasnjuje upravljavec, visoke temperature še ne vplivajo na filtracijo: »Temperatura vode še ni presegla 30 stopinj, najvišja je bila 29,5 stopinje, ponoči pa se ohladi.«
