Pupin ni videl Bleda, a bo kljub temu dobil kip

Srbski izumitelj je zaslužen, da so deli Gorenjske, Koroške in Prekmurja ostali znotraj SHS.
Objavljeno
02. oktober 2015 00.56
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice

Bled – Na krožišču pri veslaškem centru na Bledu bodo prihodnji petek odkrili spomenik srbskemu izumitelju in fiziku Mihajlu Pupinu, ki Bleda nikoli ni obiskal, a je zaslužen, da je območje jeseniškega trikotnika z Bledom, Bohinjem in Kranjsko Goro pri določanju tako imenovane rapalske meje z Italijo ostalo znotraj kraljevine SHS.

Mihajlu Pupinu so za ta prispevek že leta 1921 na Bledu podelili naziv častni občan, ob 161. obletnici rojstva pa bodo na Bledu postavili še spomenik, ki ga bo Sloveniji podarila Srbija. Na Bledu bodo postavili kopijo kipa znanstvenika, ki stoji v Pupinovi rojstni vasi Idvor v Banatu, odkrili pa ga bodo v sklopu obiska srbskega predsednika Tomislava Nikolića v Sloveniji, je povedal župan Bleda Janez Fajfar.

Pupin je po prvi svetovni vojni v sklopu pariških mirovnih pogajanj leta 1919 pri tedanjem ameriškem predsedniku Woodrowu Wilsonu izposloval, da so ozemlje zahodnega dela Julijskih Alp z Jesenicami, Bledom, Bohinjem in Triglavom, ki je bilo predvideno za priključitev k Italiji, pripojili k tedanji kraljevini SHS, je pojasnil pobudnik postavitve kipa, nekdanji predsednik PZS Franc Ekar.

Janez Fajfar je dodal, da je imel Pupin prijateljski odnos s predsednikom Wilsonom in ga je prepričal, da so poleg dela Gorenjske znotraj meja SHS ostali še Prekmurje in deli Koroške pa tudi Srem, Banat, Bačka in Baranja v današnji Srbiji oziroma na Hrvaškem. Če ne bi bilo Pupina, bi bila mejna postaja med kraljevino SHS in Italijo v Bohinjski Bistrici, je povedal župan.

Kip Mihajlu Pupinu bi lahko postavili tudi na Jesenicah, pravi Fajfar in pojasnjuje, da je bila Italija za tako imenovani jeseniški trikotnik zainteresirana predvsem zaradi jeseniške železarne, ki je pred enim stoletjem veljala za napredno, lastnica železarne, tedanja Kranjska industrijska družba, pa je imela obrate tudi v Škednju pri Trstu in v Beli peči pri Trbižu. Italijani so želeli, da bi vsi ti obrati delovali le v eni državi in da bi imeli nadzor nad proizvodnjo strateško pomembnega železa.

Izumitelj je tudi veslal

Pupin si je v ZDA in po svetu ustvaril velik ugled, saj je z izumom Pupinove tuljave omogočil, da so s telefonom povezali vzhodno in zahodno ameriško obalo, in je bil med drugim profesor na univerzi Columbia ter član več akademij znanosti (newyorške, francoske, srbske) in soustanovitelj predhodnice ameriške vesoljske agencije Nasa. Čeprav nikoli ni prišel na Bled, s kipom, delom Aleksandra Zarina, »Bled in ta del Gorenjske izražata poklon velikemu človeku, ki je, kjerkoli je že bil, pomagal Slovanom«, pravi Fajfar. Kip bodo postavili sredi krožišča v blejskem veslaškem centru, saj je bil Pupin tudi veslač, je še povedal župan.

Kot pravi Ekar, so planinci leta 2008 ob 230. obletnici prvega vzpona Bohinjcev na vrh Triglava kar nekajkrat pomislili, kje bi bil najvišji slovenski vrh slovenstva, če Mihajlo Pupin ne bi bil tako naklonjen Sloveniji ter tako vpliven in prepričljiv. Poleg Jakoba Aljaža, ki se je boril in prizadeval, da Triglav ostane slovenski, tudi Mihajlo Pupin zasluži takšno priznanje, je prepričan Ekar.