Tiskane izdaje
Čeprav se prah po skoraj dve desetletji trajajočih raziskavah od leta 1999 za Divjimi babami nikoli ni zares polegel zaradi najdbe 55.000 let stare neandertalske piščali, edinstveno svetovno arheološko najdišče do danes ni dobilo prave veljave. Najdišče je še naprej »zgolj« spomenik lokalnega pomena, ki je za nameček brez pravega upravljavca. Da ne bi ostalo spomenik brezbrižnosti, so se pred kratkim z arheologi sestali odgovorni v lokalni skupnosti in na kulturnem ministrstvu.
Raziskovanje jame, ki ga je pred 14 leti sklenil dr. Ivan Turk, bo predvidoma nadaljeval njegov sin Matija Turk, ki pa opozarja, da odločitev glede novih izkopavanj še ni blizu: »Prijavili bomo raziskovalni projekt, ki bo lahko sprejet ali pa ne. Odvisen bo tudi od zunanjih financerjev, ki za zdaj obljubljajo podporo. Toda kako je s tem, vemo.« O nadaljnjem raziskovanju bo odločila državna agencija za raziskovalno dejavnost. Če bo prijava na razpis uspešna, bo agencija začela sofinancirati dela prihodnjega julija. Denar za izbrane projekte na razpisu bo država zagotavljala največ tri leta, je pojasnil Janez Slak z agencije.
Vsi pričakujejo neandertalca
Nadaljevanje arheoloških raziskav predvideva že odlok o razglasitvi jamskega paleolitskega najdišča za arheološki spomenik. »Pogoj je, da gre pri raziskavah za znanstveni interes. V vsakem primeru pa se v jami ohranja tako imenovani kontrolni blok, ki omogoča znanstvena preverjanja tudi v prihodnosti. Opozoriti pa je treba, da je jama Divje babe naravna vrednota in je za vsak poseg vanjo treba pridobiti tudi soglasje pristojnih služb,« pojasnjuje Patricija Bratina iz zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Kaj vse se še skriva v pečini pod šebreljsko planoto, strokovnjaki še ne govorijo povsem na glas. Lokalni vodnik Štefan Lapanja po obiskih številnih domačih in tujih arheologov povzema: »Vsi pričakujejo pokopanega neandertalca. Zagotovo se skriva še cel kup drugih stvari. Tudi zato arheologi niso najbolj navdušeni nad večjim obiskom jame.« Letos je sicer jamo obiskalo le nekaj več kot 200 obiskovalcev.
Ni denarja za kustosa arheologa
Še prej bo moralo najdišče dobiti upravljavca. Potem ko sta svojo vlogo po svojih močeh opravljala cerkljanska občina in zavod LTO Laufar, bi vlogo vendarle prevzel Mestni muzej Idrija, pojasnjuje cerkljanski župan Miran Ciglič. To pa ne bo mogoče, vse dokler muzej ne zaposli kustosa arheologa. »Arheologov ne manjka, zato sem prepričana, da bi bil odziv na razpis za delovno mesto dober. Toda za zaposlovanje v javnih zavodih trenutno res ne kaže najbolje,« je previdna direktorica muzeja Ivana Leskovec, ki predvideva, da bi mesto za arheologa našli v prihodnjih dveh ali treh letih. Kar bi morebiti v tem času našli v najdišču Divje babe, bi postalo last Tolminskega muzeja, ki ima trenutno pooblastilo za opravljanje tovrstne državne javne službe. Pomembnejše najdbe izpod Šebrelj z neandertalčevo piščaljo na čelu hrani Narodni muzej Slovenije.
Ministrstvo za kulturo podpira razglasitev najdišča Divje babe I za spomenik državnega pomena, so nam pojasnili. Zavod za kulturno dediščino bo pripravil prenovljen predlog, ki bo med drugim vseboval tudi izhodišča za pripravo načrta upravljanja spomenika. Usmeritve za varovanje spomeniških vrednot ostajajo enake, predvsem stroga prepoved vseh vrst posegov, ki bi lahko spremenili lastnost, vsebino, obliko in naravo najdišča ali njegovo neposredno okolico, z izjemo ukrepov za zavarovanje in predstavitev najdišča ter znanstvenih raziskav pri obveznem ohranjanju kontrolnega bloka, so dodali na ministrstvu.
