Kotlje – Občina Ravne na Koroškem še ni objavila mednarodnega razpisa za prodajo propadajočega turističnega kompleksa Rimski vrelec v Kotljah, čeprav je napovedovala, da bo to storila že marca. Po novem naj bi se to zgodilo konec poletja. Kupca bodo iskali s pomočjo dolgoletnega hotelirja Bogdana Lipovška, ki menda že ima potencialnega investitorja, a ga javno še ni pripravljen razkriti.
Bolj zgovoren je Lipovšek o usodi zgradbe, o kateri je že zdaj jasno, da ne bo dočakala obnove, pač pa jo bodo porušili in na njenem mestu zgradili sodoben hotel. Tega je obljubljal že ruski imunopatolog Musa T. Abidov. V njegovem zdraviliško-rehabilitacijskem kompleksu naj bi se trlo pacientov iz Evrope, a se to ni zgodilo. Ravenska občina se je lani po propadlem poslu z ruskim kupcem poravnala in znova postala lastnica 17.000 kvadratnih metrov zemljišč in objektov.
Izvir zdravilne vode bo moral ostati javno dostopen. To bo edini pogoj občine. Foto: Mateja Kotnik/Delo
Abidov na Rimskem vrelcu ni zasadil niti lopate, iz neuspelega sodelovanja z občino pa se je izvlekel skoraj brez posledic. Občina mu mora v štirih letih vrniti 400.000 evrov od kupnine 480.000 tisočakov. »Prvi obrok smo mu že nakazali,« pove ravenski župan Tomaž Rožen. Abidov je občini Rimski vrelec moral vrniti, a ima na propadajoči hotelski kompleks vpisano hipoteko. Tako bo, dokler mu ne bodo vrnili celotne kupnine. Na ravenski občini menijo, da hipoteka ne bo ovira pri iskanju novega kupca, saj bodo v primeru prodaje Abidovu dolg takoj poravnali in poskrbeli za izbris hipoteke.
Dostopnejši
Objekt propada že skoraj dve desetletji. Foto: Mateja Kotnik/Delo
Sedemmilijonska naložba
Svetovalec ravenske občine v postopku ponovne prodaje zapuščene hotelske zgradbe je prepričan, da obnova obstoječega objekta ni mogoča. »Odločitev je, da se na lokaciji sedanjega propadajočega hotela zgradi nov hotel, stari pa poruši,« sporoči Lipovšek in pojasni odločitev: »Čeprav sem zagovornik ohranjanja in obnove starih hotelskih zgradb, to v primeru Rimskega vrelca ni mogoče. Sobe in preostali funkcionalni deli hotela ne ustrezajo več sodobni hotelski kategorizaciji. Če bi želeli obstoječi hotel prilagoditi standardom Hotelstars, bi morali sobe združevati. To pa pomeni zmanjševanje števila sob pod mero ekonomičnosti poslovanja hotela. Zato smo v investicijskem elaboratu predvideli hotel s kapaciteto 120 sob, zaradi omejitve prostora pa je zgornja meja pri 150 sobah.«
Investicija v 120-posteljni hotel s štirimi zvezdicami bi investitorja brez nakupa zemljišča, projektiranja in sanacije izvira zdravilne vode stala okoli sedem milijonov evrov. Hotel takšne velikosti bi v kraj prinesel vsaj petdeset novih delovnih mest.
Na vprašanje, kakšen jeziček na tehtnici bo izvir zdravilne vode na zemljišču, Lipovšek odgovarja: »Investitorja ni mogoče pridobiti zaradi kakovosti vode pa tudi zaradi izjemnega naravnega okolja ne. Zanj so pomembni le pričakovani donosi. Seveda pa sta voda, ki je ena najkakovostnejših v Evropi, in narava tisti, ki te donose omogočata.«