Tiskane izdaje
Ljubljana – Marakeško pogodbo, ki ljudem z motnjami branja omogoča veliko večji dostop do informacij, je ratificirala 20. država – Kanada, kar pomeni, da bo ta mednarodni sporazum začel veljati. A Slovenija in številne druge, predvsem razvite države, se še vedno izogibajo obveznostim in strežejo interesom založnikov.
Z ratifikacijo marakeške pogodbe se država obveže, da v avtorski zakonodaji zagotovi izjeme za ljudi z okvarami vida in drugimi motnjami branja, ki omogočajo prilagajanje knjig v brajico in druge dostopne formate brez privolitve nosilcev avtorske pravice. S tem, ko jo je ratificirala 20. država, Kanada, je bil dosežen kvorum, in pogodba bo 30. septembra začela veljati. Vendar pa za približno 150 držav, ki so sporazum iz leta 2013 samo podpisale, ne pa tudi ratificirale, tudi za Slovenijo, to ne pomeni ničesar. Za uveljavitev pogodbe v posamezni državi, ki v mednarodno avtorsko zakonodajo vnaša pomembne olajšave za pretvarjanje besedil v formate in oblike, dostopne slepim, slabovidnim in drugim z motnjami branja ter določa pogoje za njihovo distribucijo prek meja posamezne države, je namreč potrebna ratifikacija.
Podpora na načelni ravni, brez politične volje
Kot je povedala direktorica Inštituta za intelektualno lastnino Maja Bogataj Jančič, visoki predstavniki vlade in zakonodajne oblasti v Sloveniji na načelni ravni vedno podpirajo ureditev tega področja, ko pa pride do praktičnih izvedb, pa zmanjka politične volje. Prevladajo močnejši interesi založnikov, čeprav se v javnih razpravah in drugih postopkih pri spremembah zakona sploh ne oglasijo. Naklonjenost Slovenije interesom založnikov pa se je pokazala celo na ravni EU. V EU namreč šest članic, med njimi tudi Slovenija, blokira evropsko ratifikacijo marakeške pogodbe. Pri tem se sklicujejo na mešane pristojnosti in tako postopkovno zavlačujejo ratifikacijo.
Direktorica Inštituta za intelektualno lastnino Maja Bogataj Jančič. Foto: Jure Eržen
Jeseni spremembe zakona o avtorski in sorodnih pravicah
Jančič Bogatajeva še pravi, da upa, da bo pogodbo, ko bo konec septembra začela veljati, Slovenija v celoti in čim bolj intenzivno implementirala. Jeseni naj bi začeli spreminjati zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Zasp), za katere je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) v sodelovanju z inštitutom za intelektualno lastnino pripravila celostne spremembe, tako da bi lahko marakeško pogodbo uresničili v celoti. Kot pravi, sta urad za intelektualno lastnino in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v dosedanjem postopku te spremembe upoštevala le delno. Z lani uveljavljenimi spremembami tega zakona v 48.a členu je določeno, da za pretvorbo del v prilagojene oblike nosilec avtorskih pravic ne more zahtevati nadomestila. Za informacijski center za slepe pa je zelo pomembna določena izjema, ki omogoča invalidom prosto uporabo. Še vedno pa se ta izjema ne razteza na pravico dajanja na voljo javnosti preko spleta. Tudi čezmejna izmenjava del še ni uzakonjena. Bogataj Jančičeva upa, da bo Slovenija ustrezne spremembe vpeljala čim prej.
Večji dostop do informacij
Predsednik ZDSSS Tomaž Wraber poudarja, da marakeška pogodba odpira možnosti slepim in slabovidnim do veliko večjega dostopa do informacij kot do zdaj, ne samo do leposlovnih del, pač pa tudi do strokovnih gradiv, učbenikov in do drugih informacij, pomembnih za življenje. V Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani, ki je edina tovrstna v Sloveniji, pa svojim članom zdaj ne smejo dajati digitaliziranih gradiv na razpolago prek računalnikov, ker tega zakonodaja ne dovoljuje. V prihodnosti bi radi knjižnico nadgradili v kulturno-informacijsko središče slepih, slabovidnih, dislektikov in neinvalidov, kjer bi se srečevali in imeli vse to na voljo.
Izmenjava knjig s tujino
Kot pravi Wraber, je marakeška pogodba udejanjena na dveh ravneh. Ob ratifikaciji in implementaciji določil te pogodbe v nacionalno zakonodajo bo slepim in slabovidnim ter ljudem z drugimi motnjami branja omogočena čezmejna distribucija knjižnih del v prilagojenih formatih. Hkrati pa bo reprezentativnim organizacijam, ki zastopajo interese zgoraj omenjenih ciljnih skupin, omogočeno, da knjižna dela pretvorijo v ustrezne oblike, brez predhodnega urejanja avtorskih pravic. To pa tudi pomeni, da bi slepi in slabovidni ter ljudje z drugimi motnjami branja v Sloveniji imeli pravico prejemati gradiva v prilagojenih oblikah iz drugih držav, knjižnica Minke Skaberne pa bi lahko gradiva pošiljala v druge države, na primer zamejskim Slovencem. Tega namreč po zdajšnji zakonodaji ne smejo.
Z marakeško pogodbo bodo slepi in slabovidni lahko dostopali do večih informacij. Foto: Reuters
Slepim in slabovidnim je na svetovni ravni zdaj v njim dostopne oblike pretvorjenih le od enega do sedem odstotkov knjižnih del, ki so izdana v črnem tisku. V omenjeni knjižnici pa pretvorijo slaba dva odstotka knjižnih del v zvok in brajico na leto. Število je odvisno od sredstev, ki so na voljo, teh je za približno 100 knjižnih del na leto.
Gradiva v brajici, zvoku in elektronskem zapisu
V knjižnici so uporabnikom na voljo gradiva v brajici, zvoku (mp3, DAISY, avdiokasete) in elektronskem zapisu. V brajico je prilagojenih 1272 leposlovnih del, na avdiokasete je posnetih 2548 del, v digitalnem zapisu mp3 pa je na voljo 4741 del slovenskih in tujih avtorjev, od tega 168 v formatu DAISY. Za slepe in slabovidne učence, dijake in študente ter tudi za tiste, ki se izobražujejo v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja, kot so denimo jezikovni in računalniški tečaji ter študijski krožki, v knjižnici pretvarjajo gradivo v zvok, brajico, ali elektronsko obliko, prav tako tudi učbenike, strokovno literaturo in druge didaktične pripomočke. Zbirka strokovnih gradiv ima 132 naslovov v brajici, 1861 v zvoku (1000 naslovov na avdiokasetah in 861 v mp3) in 136 v elektronskem zapisu.
Dostop do gradiva imajo slepi, slabovidni, osebe z disleksijo ter drugi z motnjami branja. Tovrstne oblike knjig pa so zanimive tudi za ljudi z okvarami rok, ki ne morejo listati po straneh, denimo za tetraplegike, dodaja Wraber. Člani medobčinskih društev ZDSSS se lahko ob vpisu včlanijo v knjižnico, drugi pa za vpis potrebujejo zdravniško potrdilo o okvara vida, disleksiji ali drugi motnji branja.
