Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovensko trgovino je gospodarska kriza prizadela bolj kot trgovino v EU, a so žarki optimizma lani presvetlili tudi to dejavnost. Trgovinska branža se je začela pobirati, najprej v blagovnih skupinah, ki jih je kriza tudi najbolj udarila (trajne dobrine), na bolje pa se obrača tudi prodajalcem blaga za vsakdanjo rabo.
Zaostajanje za Evropo
Leto 2016 je bilo prelomno za trgovino na drobno kot celoto; realni prihodek v tej dejavnosti se je glede na leto 2015 povečal za 3,8 odstotka, če odštejemo prodajo motornih goriv, pa za 2,9 odstotka. V tem je prihodek pri prodaji neživil zrasel za 6,8 odstotka, v prodaji živil, tobaka in pijač pa je za odstotek usahnil.
Glede na obdobje, ko kriza še ni zarezala v prihodke (leto 2008), je bil prihodek v trgovini na drobno lani še vedno dobro desetino, pri drugi primerjavi pa 13 odstotkov nižji. Po podatkih Eurostata so se v območju evra realni prihodki v trgovini na drobno brez motornih goriv v obdobju od januarja do novembra 2016 glede na enako obdobje preteklega leta zvišali za 2,8 odstotka, glede na enako obdobje leta 2008 pa so višji za 6,6 odstotka. Primerjava torej dokazuje, da je razkorak med evropsko in slovensko trgovino še vedno drastičen.
V prvih mesecih letošnjega leta se je realna krepitev prihodkov še občutno pospešila. Februarja so statistiki beležili rast že peti mesec zapored. Na letni ravni je prihodek realno zrasel za 16,8 odstotka – predvsem na račun prodaje motornih goriv. Neživil je bilo v medletni primerjavi prodanih realno za 4,2 odstotka več, medtem ko pri živilih še ni prišlo do preboja (upad za 0,8 odstotka).
Gneča na trgu
Slovenska trgovina je v primerjavi z EU zelo razvita in konkurenčna. Razmerje med tremi vseslovenskimi klasičnimi trgovci se spreminja. Uradno tržnih deležev nihče ne računa, tako da obstajajo le različne ocene, a dejstvo je, da je Mercator s 45 odstotkov pogače (pred desetimi leti) prišel na 30 odstotkov, tretji po velikosti, Tuš, pa je močno upadel na okoli 12 odstotkov. Spar je natrdnejši in kot edini med njimi zlagoma povečuje delež, lani je znašal med 22 in 23 odstotki.
Pravi vihar pa so na trgu v nekaj letih naredili diskonti. Slovenci, ki so med vsemi evropskimi potrošniki znani kot zahtevni in najmanj zvesti, saj vsak mesec obiščejo v povprečju pet trgovin, torej skoraj vse večje, so posvojili nakupovanje v diskontih. Hofer, Lidl in Eurospin delajo po načelu: kuj železo, dokler je vroče, zato širijo obstoječe prodajne zmogljivosti, odpirajo nove trgovine na novih lokacijah. Strokovnjaki ocenjujejo, da je njihov tržni delež že okoli 25-odstoten.
Mercator in Tuš imata svojo prodajno mrežo že dovolj veliko (na splošno je Slovenija v EU med prvimi po prodajnih površinah na prebivalca), zato vlagata v obnovo in posodobitev, medtem ko Spar vsako leto še odpre nekaj novih prodajaln, širi pa se tudi prek franšiz. Med tradicionalno trgovino in diskonti poteka tudi surova censka tekma, popusti in prodajne akcije, nagrade za zvestobo, bonitetne kartice. Vsi so ponotranjili tudi želje potrošnikov po blagu slovenskega izvora. Promovirajo se s prodajo slovenskega, ožje lokalnega, svežega, bio ..., tudi diskonti na police uvrščajo več slovenskih izdelkov kot so jih včasih.
Z aktualnimi poslovnimi rezultati pa je tako: Mercator lanskih še ni razkril, menda pa so slabi. Spar je leto končal z rastjo prihodkov in dobičkom, Tuš, ki je v velikih finančnih težavah in tudi sam naprodaj, svoje rezultate skriva kot kača noge. Tudi diskonti o številkah in bilancah ne govorijo.
Spletna prodaja prekipeva
V trgovsko igro je z informatizacijo vstopil nov vseprisotni in izjemno nevarni tekmec, spletna trgovina. To je ena najhitreje rastočih dejavnosti v Sloveniji, statistika kaže celo 35- do 40-odstotno rast. Živila sicer niso na vrhu lestvice spletnih prvakov, tam prevladujejo elektronika, tekstil, kozmetika, izdelki za dom itn., a tudi prodaja živil po spletu raste. Trgovci nanjo odgovarjajo z večkanalno prodajo.
