Tiskane izdaje
Trbovlje − Če si v številnih srednjih šolah razbijajo glavo, kako šolsko ministrstvo prepričati, naj jim odobri nove izobraževalne programe, imajo v Zasavju težave že s tem, kako popolniti obstoječe. Zato zasavske srednje šole o novih programih tudi za novo šolsko leto niti ne razmišljajo, a po drugi strani skoraj polovica zasavskih dijakov obiskuje šole v desetih drugih regijah. Dijakov je v Zasavju iz leta v leto manj; zdaj dobrih 1960.
Po zadnjih podatkih se je v letošnjem šolskem letu število srednješolcev v treh zasavskih občinah in Litiji zmanjšalo za 3,5 odstotka, lani pa za 3,9 odstotka v primerjavi z letom prej. Dobra polovica dijakov se šola na domačih srednjih šolah, dobra tretjina obiskuje šole v Osrednjeslovenski, dobra desetina pa v Savinjski regiji. Od gostujočih dijakov je na trboveljski gimnaziji in ekonomski srednji šoli (GESŠ), litijski gimnaziji, trboveljski srednji tehniški in poklicni šoli (STPŠ) ter na Srednji šoli Zagorje (SŠZ) največ mladih iz Osrednjeslovenske regije in Posavja.
»Nov program pomeni zažiranje v druge«
Tri zasavske srednje šole imajo tudi brez novih programov, za katere je šolsko ministrstvo zdaj srednješolskim ustanovam in gimnazijam poslalo delovno različico razpisa, razpisanih neprimerno več mest, kot je devetošolcev.
»Za nove programe se ne zavzemamo,« pojasnjuje vztrajanje pri obstoječem številu programov Marjetka Bizjak, ravnateljica Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje (STPŠ), »saj je število devetošolcev omejeno, priliva iz krajev zunaj Zasavja skoraj ni, nov program pomeni zažiranje v druge programe, vsaka sprememba programa pa bi vplivala tudi na druge srednje šole v regiji«.
Jelena Keršnik, ravnateljica trboveljske gimnazije in ekonomske srednje šole (GESŠ), o zadnjem razpisu za vpis v šolsko leto 2018/2019 pravi, da je »želja šole enaka predlogu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ)«. To pomeni še en razpis dveh oddelkov splošne gimnazije, enega oddelka športne gimnazije, ki so ga prvič razpisali v šolskem letu 2014/2015, in enega oddelka ekonomskih tehnikov. Leta 2013 se je na GESŠ vpisalo za cel oddelek dijakov manj kot prejšnja leta, športni oddelek je zato prišel kot naročen.
Zdravstvena nega zadetek v polno
O že leta enakem razpisu poročajo tudi s SŠZ, kjer izobražujejo v programih pomočnika v biotehniki in oskrbi, trgovca, gastronomskih in hotelskih storitev, zdravstvene nege, gastronomije in ekonomskega tehnika.
»Ministrstvo nam predlog razpisa vedno potrdi,« pojasnjuje ravnateljica Aljaša Urbanija, »imajo pa zelo restriktivno politiko glede umeščanja novih izobraževalnih programov.« SŠZ ima s širitvijo programov sicer dobro izkušnjo iz šolskega leta 2008/2009, ko so po »dolgi zgodovini prizadevanj« začeli izvajati program srednjega strokovnega izobraževanja zdravstvena nega. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj imajo vsa leta največ vpisa prav v tem programu.
Samo širitev ponudbe izobraževalnih programov po mnenju Urbanijeve ne bi rešila problema zasavskega srednješolskega izobraževanja, ker bi v tem primeru v obstoječe programe vpisali še manj dijakov. »V obstoječem sistemu financiranja pa smo na žalost odvisni prav od njihovega števila.« Na SŠZ, kjer je letos 336 vpisanih, bi lahko sprejeli še tristo dijakov, meni.
Podatki MIZŠ kažejo, da je na štirih zasavskih šolah lani ostalo prostih 190 mest, skoraj 40 odstotkov od razpisanih slabih 490.
