»Svoboda govora ne pomeni, da lahko rečeš karkoli«

Ljubljana – Na vrata novinarja RTV Slovenija je pred referendumom v Španiji potrkala policija. Z Juretom Brankovičem so opravili informativni pogovor, ker je na twitterju nekaj ur pred tem – postavil vprašanje. Ob poplavi vseh groženj z nasiljem na družbenih omrežjih se zdi nenavadno, da so se tako hitro odzvali ravno na njegovo sporočilo.

Ko je Brankovič pred domačimi vrati zagledal policijski par, je bil presenečen. V zapisu na omrežju ga je zanimalo, ali bo pred španskim veleposlaništvom kdo organiziral shod. K njemu ni niti pozival niti o njem sporočal. »Ni bil ravno prijeten občutek,« je komentiral po dogodku. Policista sta mu pojasnila, da generalna policijska uprava sledi njegovemu računu na twitterju, in ga vprašala, ali organizira shod. Opozorila sta ga še, da ga mora v tem primeru prijaviti.

»Opravili smo svoje delo«

Policija zaradi zagotavljanja javne varnosti spremlja tudi različna prosto dostopna omrežja. »To je del naših nalog. Ne gre za nikakršne preiskovalne ukrepe, osredotočeno spremljanje ali sledenje posameznikom oziroma skupinam, ampak za splošno spremljanje dogajanja,« pojasnjuje Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostjo za področje kriminalitete. Pregleda nad tem, koliko informativnih pogovorov so opravili na podlagi spremljanja zapisov na družbenih omrežjih, nimajo.

Če na omrežjih zaznajo pozive k javnemu zbiranju ali sum nanje, se pristojna policijska postaja odzove na podlagi varnostne ocene. Ta temelji na izkušnjah, kraju in času javnega zbiranja ter na tem, ali bo shod pred objekti, varovanimi po posebnih predpisih. Pri tem upoštevajo načeli zakonitosti in sorazmernosti, kar pomeni, da presojajo med zagotavljanjem javne varnosti in posegi v pravice posameznikov. V primeru novinarja so presodili, da obstaja sum na neprijavljeni shod, zato so z njim vzpostavili stik. Ugotovili so, da elementov prekrška ni bilo.

Enako odzivna pri kaznivih dejanjih

Zbiranje informacij je osnovni način dela policije, vzdrževanje reda in miru pa je njena najpogostejša naloga, pravi dr. Branko Lobnikar s fakultete za varnostne vede: »Ne sme se zgoditi, da jih neprijavljeni javni shod, ki pomeni določeno varnostno tveganje, preseneti.« Seveda bi morala biti policija enako odzivna tudi pri odkrivanju drugih prekrškov in kaznivih dejanj, nadaljuje, pri čemer opozarja na razliko med vzdrževanjem javnega reda in miru ter preiskovanjem kaznivih dejanj.

Med te sodi sovražni govor, ki je pogosto del spletnih omrežij, po katerih uporabniki širijo narodnostno, rasno ali versko sovraštvo. Eden od spornih zapisov je bil tvit nekdanjega člana SDS Sebastjana Erlaha. Ta je pred dvema letoma v času množičnih prihodov beguncev čez slovensko mejo zapisal, da bi pribežnikom »morali dovoliti približanje na 500 metrov«, nadaljevanje pa nedvoumo predlaga eksekucije.

Pri nadzoru nad tem in podobno spornimi zapisi ima policija zaradi zakona zvezane roke, pravi Lobnikar. V tem primeru namreč niso ugotovili elementov kaznivega dejanja spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki so določeni v kazenskem zakoniku, pravijo na policiji, zato so o zapisu s poročilom le obvestili državno tožilstvo.

Nujna omejitev sovražnega govora

Generalno državno tožilstvo je v tem letu prejelo 13 ovadb kaznivih dejanj javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Pri obravnavi sovražnega govora upoštevajo, da mora biti javno spodbujanje sovraštva storjeno na način, da lahko ogrozi ali moti javni red in mir, pojasnjujejo. To zahteva konkretizacijo sovraštva, pri čemer mora biti podana objektivna verjetnost njegove kršitve. Zato ni nujno, da vsaka zaznana oblika sovražnega govora izpolnjuje pogoje za kazenski pregon.

To je sporno, pravi Lobnikar: »Svoboda govora ne pomeni, da lahko komurkoli rečeš karkoli. Iz ustave izhaja pravica do dostojanstva, ki jo sovražni govor krši. Morali bi ga omejiti, saj je začetek nasilnega vedenja, toleranca do nasilja v tej družbi pa je previsoka.« Sovražni govor bi lahko uredili kot prekršek zoper javni red in mir, pri tem pa poostrili nadzor na spletnih forumih. Nimamo policijske države, je prepričan, a policija tudi ni institucija, ki ji moramo vedno zaupati. Zaradi tega je vedno dolžna pojasnjevati, kaj, kako in zakaj nekaj počne.