Tožbe, prijave in kazenske ovadbe

Ljubljana - Na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani so nam včeraj potrdili, da so prejeli kazensko ovadbo proti predsednici Zdravniške zbornice Slovenije prim. Gordani Kalan Živčec. Ovadbo je v imenu družine Nekrep vložil odvetnik Andrej Pitako. To sta, naj spomnimo, Tatjana in Matjaž Nekrep, starša preminulega otroka Bora, napovedala takoj po izidu glasovanja na junijski izredni seji skupščine zdravniške zbornice, ko so zdravniki poslanci pri glasovanju o predčasnem prenehanju mandata predsednice tej večinsko izrekli zaupnico za nadaljnje vodenje. Družina Nekrep je še istega dne pooblastila odvetnika, da vloži kazensko ovadbo proti predsednici zbornice - zaradi kaznivega dejanja zlorabe javnih pooblastil. Zbornični tožilec dr. Jože Balažic pa trenutno obravnava prijavo zoper predsednico, ki jo je vložila njena stanovska kolegica.

Prof. dr. Metka Zorc z Inštituta za histologijo in embriologijo Medicinske fakultete Ljubljana je predsednico zbornice prijavila tožilcu zaradi »blatenja v medijih«, saj da je tako njo kot družbo Medicor, ki deluje v sklopu Splošne bolnišnice Izola, »neposredno obdolžila, da smo krivi za nesrečno smrt bolnice, ker smo zaklenili vrata, da zdravniška ekipa, ki naj bi to bolnico reševala, ni mogla priti do angiografa«. Metka Zorc pri tem poudarja: »Nihče ni prišel do nas, nihče nam ni telefoniral, nihče ni prosil za pomoč, čeprav so bili strokovnjaki naše ustanove tam.« Dodaja, da bolnici z diagnozo, kakršno je preminula imela, angiograf niti ne bi pomagal.

Kršitve kodeksa?

Po njenem prepričanju je Gordana Kalan Živčec kot predsednica zbornice »še bolj zavezana k spoštovanju kodeksa medicinske etike in deontologije, ki prepoveduje takšno vedenje do svojih kolegov ...«. Sporno je, meni Zorčeva, tudi omenjanje možnosti, ki po tragičnem dogodku »daje slutiti, da je uboga gospa umrla zato, ker ji nismo hoteli pomagati«.

Metka Zorc pričakuje, da bo zaradi očitane kršitve vrste členov kodeksa medicinske etike in deontologije tožilec zbornice ustrezno ukrepal. Jože Balažic je včeraj za Delo potrdil, da je prijavo prejel in zadevo poskušal urediti s poravnavo, vendar je ta negotova. Izid postopka prijave, v kateri Metka Zorc poudarja, da Gordana Kalan Živčec »s svojim ravnanjem ni vredna, da bi bila še naprej predsednica naše stanovske organizacije« (prijava je bila oddana na začetku maja, torej mesec dni pred izredno sejo zbornične skupščine, na kateri so zdravniki večinsko presodili, naj predsednica še naprej vodi zbornico), za zdaj ni znan.

Nepravilnosti pri postopkih

Na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani so včeraj potrdili, da so prejeli kazensko ovadbo proti predsednici zdravniške zbornice. Katjuša Čeferin, okrožna državna tožilka in namestnica vodje okrožnega državnega tožilstva, je včeraj za Delo pojasnila, da je bila ovadba vložena zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po določbah kazenskega zakonika. Pred tednom dni (17. avgusta) so jo dodelili okrožni državni tožilki. »Tožilska odločitev v zvezi z zadevo še ni bila sprejeta,« je dodala.

Po napovedih, ki smo jih slišali konec junija, ovadba temelji na rezultatih ugotovitvenega zapisnika upravnega nadzora, ki so ga marca na zbornici opravili trije inšpektorji. Ti so nanizali nemalo ukrepov, s katerimi morajo pri zbornici odpraviti nepravilnosti in inšpektorat za javno upravo o tem obvestiti do 15. septembra (kot so nam včeraj potrdili pri zbornici, so nekatere nepravilnosti že odpravili, nekatere ukrepe izvajajo, nekaj pa jih še ni prišlo na vrsto).

Upravni inšpektorji so med drugim zahtevali, naj zbornica v zvezi z vlogo, ki jo je zaradi ugotavljanja (ne)strokovnosti ravnanja pri postopkih po hospitalizaciji dečka Bora Nekrepa v UKC Maribor decembra 2008 na zbornico vložil odvetnik Pitako, »izvede ustrezne postopke za pravilno in zakonito odločitev in o tem izda konkreten upravni akt«. Prav predsednica zbornice je po navedbi upravnih inšpektorjev - nadzornikov odgovorna oseba, ki izdaja upravne akte v izvrševanju javnih pooblastil.

Želja po pošteni in neodvisni presoji

Starši pokojnega otroka poudarjajo, da slovenski državljani potrebujejo pošteno in neodvisno presojo zdravniških napak. Zapleti, ki so spremljali presojo v konkretnem primeru, so v javnosti znani tako rekoč do podrobnosti, skupaj z očitki o predsedničinem samovoljnem zadržanju izvršitve sklepa zborničnega drugostopenjskega razsodišča (kar je pozneje zaradi pritiskov in odstopanja od sicer ustaljenih in pričakovanih postopkov vodilo v protestni odstop predsednika in skoraj vseh članov razsodišča). Družina Nekrep opozarja tudi na načelno pravno mnenje državne komisije za preprečevanje korupcije, ki govori o neupravičenem razkrivanju podatkov, in na mnenje varuhinje človekovih pravic, po katerem postopki zbornice v zvezi s smrtjo Bora Nekrepa niso bili objektivni in nepristranski.  

Vsebina kazenske ovadbe javno še ni znana, glede na junijske napovedi pa najverjetneje temelji na tedaj naštevanih »neetičnih dejanjih, nepravilnostih in nezakonitostih«, na čemer vlagatelji predvidoma utemeljujejo sum storitve kaznivega dejanja.

Sicer pa predsednica zbornice Gordana Kalan Živčec toži tako prof. dr. Metko Zorc kot tudi prof. dr. Deana Ravnika. Zadnji je pred časom v kaskadnih zahtevah po predčasni odstavitvi predsednice zbornice (ljubljanski regijski odbor za bolnišnično zdravstvo) javno nanizal vrsto očitkov o zgrešenih potezah pri vodenju te krovne stanovske organizacije. Predsednica jih zavrača kot žaljive in neresnične obdolžitve.

Iz tiskane izdaje Dela