Tiskane izdaje
Maribor - Zaradi zmanjšanja subvencij za ekološko pridelavo mesa s travnato krmo je letos iz sistema nadzora ekološke pridelave izstopilo skoraj tristo večinoma hribovskih kmetij. S tem se je število ekoloških kmetij zmanjšalo za slabo desetino in Slovenija bo še naprej capljala za sosednjo Avstrijo.
V Sloveniji je 3500 ekoloških kmetij, kar v celotnem kmetijstvu predstavlja štiriodstotni delež. V Avstriji, ki ima podobne naravne razmere, je bil ta delež že pred petimi leti petnajstodstoten, medtem ko je delež na ekološki način obdelanih površin dosegel dvajset odstotkov. Pri nas se je za zdaj ustavil pri devetih odstotkih.
Kljub temu je Slovenija na področju ekološkega kmetovanja nad povprečjem Evropske unije, kar pa ni dovolj. Martina Bavec z mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede poudarja, da se je treba zgledovati po Avstriji, Švici in severnih državah, tudi Hrvaška nas na določenih področjih prehiteva.
V obstoječem programu razvoja podeželja (do leta 2020) se, denimo, Slovenija ni odločila za ukrep, ki ga bodo uvedli naši južni sosedi. Gre za investicijsko podporo majhnim kmetijam, kot nekakšen start-up v višini 15.000 evrov nepovratnih sredstev za manjše investicije, pravi Bavčeva.
Kmetije nimajo denarja za velike investicije
V Sloveniji namreč prevladujejo manjše kmetije, v povprečju velike od šest do sedem hektarjev, investicijski razpisi pa so praviloma na voljo za velike projekte. Za projekt, ki stane sto, dvesto ali tristo tisoč evrov, mora kmet polovico prispevati sam in mala kmetija nima tega denarja. Pravtako si ne upa najeti posojila, vprašanje je celo, ali bi ga sploh dobila, poudarja Bavčeva: »Kmetje so zelo premišljeni in ne gredo v velik riziko. Vsak nespameten riziko se je na kmetijah maščeval in nekatere slovenske kmetije za te poteze že plačujejo.«
Tudi zmanjšanje subvencij za pridelavo mesa s travnato krmo ne gre v prid ekološkemu kmetijstvu. »Moja osebna bojazen je, da ko enkrat zmanjšaš število živali ali pa rejo opustiš, nehaš kositi. Ko pa nehaš kositi, je naslednji korak zaraščanje. Bojim se, da bomo čez deset ali dvajset let bistveno več denarja namenjali za odpravo zaraščenosti, kot če bi ohranili vsaj višino neposrednih plačil, kot so je bili kmetje vajeni v zadnjih sedmih letih,« pravi Bavčeva.
Kmetije, ki so izstopile iz sistema nadzora ekološke pridelave, je v slab položaj pahnilo tudi, ker so morale pitance prodajati kot konvencionalno rejene živali. Nihče jim namreč ni zagotovil odkupa ekološko rejenih živali, doslej jim je ostala le nekoliko višja subvencija zaradi pridelave mesa s travnato krmo, je težave ekoloških kmetov ob robu petnajstletnice mariborske ekološke tržnice razkrila strokovnjakinja za tovrstno kmetovanje Martina Bavec.
Mladih ekološko kmetovanje ne zanima
Na mariborski ekološki tržnici sicer vsak petek prodaja 12 do 13 pridelovalcev. Predsednik združenja ekoloških kmetovalcev severovzhodne Slovenije Boris Uranjek pravi, da je ena poglavitnih težav vse višja starost kmetov in posledično upokojevanje, medtem ko mladih ta poklic ne zanima preveč: »S tem se zmanjšuje ponudba, ki jo povpraševanje zlasti presega pri sadju in zelenjavi.« Poleg tega pada tudi kupna moč, zato že teče debata, o podaljšanju obratovanja tržnice še v popoldanske ure.
A Bavčeva ob tem omeni še en fenomen. Mnogi ekološki kmetje so se preprosto prilagodili povpraševanju potrošnikov in rednim kupcem namesto na tržnici prodajajo kar zabojčke s pridelki. »Imajo relativno veliko število strank z letnimi pogodbami, za katere vedo, da jim bodo vsak teden dobavili določeno količino zelenjave in drugih pridelkov. Če prodajaš na tržnici, pa se včasih zgodi, da kaj odneseš domov in to propade.
Ob tem je opozorila na dva zanima ekstrema, ki sta prisotna v Podravju. Mariborski del s Pohorjem se je že pred 20 leti usmeril v ekološko kmetijstvo, za njegov razvoj pa ima veliko zaslug skupina, ki je redila govedo pod blagovno znamko Pohorje beef in je 1998. tudi pristopila h kontroli. Spodnji del Podravja od Ptuja proti Ormožu pa po drugi strani še danes vztraja na intenzivnem konvencionalnem kmetijstvu: »Če omeniš ekološko kmetijstvo in vodovarstvena območja, to marsikomu dvigne tlak.«
Zaskrbljujoče analize
A rezultati raziskav evropske agencije za varno hrano niso tako nedolžni. Po besedah Bavčeve 65 odstotkov vzorcev sadja in zelenjave na evropskem trgu vsebuje ostanke pesticidov, pri desetini je dovoljena vrednost celo presežena. Nič bolj vzpodbudne niso analize žit, saj so ostanke pesticidov odkrili pri 41 odstotkih vzorcev, mejna vrednost pa je presežena pri kar 26 odstotkih.
Za ekološke kmetije je tudi zelo pomembno, da Slovenija sprejme zakonodajo o prepovedi setve gensko spremenjenih rastlin. 3500 kmetij je razpršenih po vsej državi in hitro lahko pride do prenosa cvetnega prahu, zlasti pri koruzi in oljni ogrščici, ki bi ju pri nas lahko pridelovali kot gensko spremenjeni, svari Martina Bavec: »V Španiji so že določene regije, kjer ekološki kmetje sploh več ne morejo sejati običajne koruze, tako velika je navzkrižna nevarnost kontaminacije s cvetnim prahom. Ne konvencionalni, ampak ekološki kmetje so se morali odpovedati določenim rastlinam. Zdaj nam daje evropska direktiva možnost da to preprečimo.«
V kolikor se bo Slovenija na tem področju zgledovala po Nemčiji, Bavčeva ne vidi težav. Pravi, da Nemčija iz uporabe umika herbicid glifosat, našla je vzvode za prepoved setve gensko spremenjenih rastlin, največja trgovska veriga Rewe pa, denimo, od rejcev zahteva, da živali ne krmijo z gensko spremenjenimi rastlinami.
