Univerze o zaposljivosti svojih študentov nekaj ali celo nič

Ljubljana – Naše univerze nimajo podatkov, koliko časa diplomanti njihovega študijskega programa potrebujejo, da najdejo službo. In to kljub temu da skoraj ni razprave o visokem šolstvu, kjer ne bi dekani, profesorji ali politiki ponavljali, kako se zavedajo pomena zaposljivosti diplomantov. Hkrati so prav na podlagi tega kriterija že bile in, kot kaže, še bodo sprejete nekatere odločitve.

Lani smo prvič objavili interaktivno aplikacijo, v kateri smo zbrali vpisne trende za vse študijske programe in podatke zavoda za zaposlovanje o tem, koliko časa potrebujejo brezposelni s posameznim izobrazbenim nazivom, da najdejo službo. Na to so se odzvale nekatere fakultete, ki so posredno ponovile tisto, kar smo kot opozorilo napisali tudi sami: zaposlenost diplomantov z določeno izobrazbo se lahko razlikuje glede na to, na kateri fakulteti so študij končali. To smo hoteli podkrepiti s številkami, a smo doživeli presenečenje. Podatki, ki bi to potrjevali, ne obstajajo. Kot kaže, je edina, ki sploh opravlja anketo z diplomanti, ljubljanska univerza, in še to le od leta 2013 naprej.

Univerze (n)imajo ...

Na ljubljanski univerzi pošljejo diplomantom vprašalnik dvakrat na leto. Nam so poslali rezultate svoje prve ankete iz leta 2013, a v njej so podatki o zaposljivosti diplomantov po fakultetah, ne pa tudi po študijskih programih. Teh informacij nimajo. Odzivnost študentov na vprašalnik je bila majhna, a se, kot pravijo, povečuje.

Kako uspešni, če sploh, so pri zbiranju teh podatkov na novogoriški univerzi, ne vemo, saj nam na to vprašanje niso hoteli odgovoriti. Vemo pa, da točnih, popolnih podatkov, kot so sami zapisali, nimajo na primorski in mariborski univerzi, saj da jih zaradi zakona o varovanju osebnih podatkov ne morejo zbirati v takšni obliki. Da pa si prizadevajo »za vzpostavitev lastnega pristopa, ki bo – na podlagi privoljenj diplomantov in posledično na podlagi posredovane ankete ter zadostnega števila vrnjenih anket – omogočal pridobivanje reprezentativnih podatkov o zaposlenosti naših diplomantov«. Kdaj bi to lahko bilo oziroma zakaj še ni, ne vemo.

Zavod za zaposlovanje ima ...

Zbira pa pri nas podatke o zaposljivosti zavod za zaposlovanje. Ti so lani spremenili način evidentiranja izobrazbe brezposelnih, V svojo bazo so poleg podatka o pridobljeni izobrazbi dodali še informacijo o študijskem programu, ki ga je posameznik končal. Ker pri nas fakultete, brez omejitev, določijo ime svojih študijskih programov, pri čemer domišljija marsikdaj nima meja, se imena v večini ne podvajajo. Tako je, denimo, naziv univerzitetni diplomirani ekonomist mogoče pridobiti na petih različnih programih: ekonomija v sodobni družbi, ekonomske in poslovne vede, poslovne vede, management ter univerzitetna poslovna in ekonomska šola (tako se imenuje študijski program ekonomske fakultete). Niti enega od naštetih programov ne izvajata dve fakulteti. Zato je iz statistike zavoda mogoče razbrati tudi, katero fakulteto je posameznik končal.

Ima pa ta statistika pomanjkljivost. Zaradi spremembe metodologije v novi bazi ni podatkov za okoli petino tistih, ki so se zaposlili leta 2014, a zanje zavod do zaposlitve ni imel informacije o izobraževalnem programu. Kljub temu smo te podatke dodali v interaktivno aplikacijo. To so namreč edine dostopne informacije o zaposljivosti diplomantov posameznih študijskih programov pri nas.

Spremenite zakon!

Bi pa učinkovito rešitev za zbiranje teh podatkov po mnenju mariborske in primorske univerze lahko zagotovila tudi sprememba zakona o visokem šolstvu, »ki bi uredila možnost kontaktiranja diplomantov po končanem študiju brez dodatnih privolitev diplomantov«. Danes morajo študenti, ko končajo študij, dati soglasje, da jim fakulteta lahko pošlje anketne vprašalnike.

Novi zakon se že pripravlja, izhodišča so spisana in v njih je po zagotovilih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport tudi obvezno spremljanje zaposljivosti ter zaposlenosti na posameznem študijskem programu, »saj nam podatek, koliko diplomantov se zaposli v nekem časovnem obdobju iz posameznega visokošolskega zavoda, pove premalo«. Kako in kdaj se bo to začelo izvajati, je odvisno od razprave z vsemi deležniki in tudi medresorskega usklajevanja, trdijo na ministrstvu.

Nenavadno je, da se to še ne izvaja, saj so na ministrstvu v preteklosti na podlagi podatkov o zaposljivosti že omejevali vpis. Prav tako tudi izhodišča novega zakona predvidevajo, da bo eden izmed kriterijev, ki bo vplival na število razpisanih mest, tudi zaposlenost in zaposljivost diplomantov. Hkrati od pristojnih na univerzah že nekaj časa poslušamo, kako se zavedajo povezovanja z gospodarstvom. To ne pomeni, da se morajo njihovi programi oblikovati le na podlagi tega kriterija, ki predvsem pove, kaj se dogaja na trgu v tem trenutku, ne pa tudi, kaj se bo čez leto, dve ali tri, lahko pa je to pokazatelj, kaj bi bilo treba v prihodnje izboljšati.