Tiskane izdaje
Maribor − Družba Aerodrom Maribor naj bi v kratkem občinam predstavila model rizičnega sklada, ki bo omogočal nadaljnje polete Adrie z mariborskega letališča. Napovedana vzpostavitev takega sklada med drugim poraja vprašanje, ali bi denar iz njega lahko predstavljal nedovoljeno državno pomoč.
Po junijskem sestanku na Mestni občini Maribor (MOM) je župan Andrej Fištravec povedal, da bo podjetje Aerodrom Maribor skupaj z MOM in občino Hoče - Slivnica, kjer se nahaja letališče, vzpostavilo model nekakšnega rizičnega sklada. »Turistično gospodarstvo v regiji in lokalne skupnosti, ki si obetamo koristi od prihodov tujih gostov, bi s tem prevzele del rizika polnjenja letala,« je takrat dejal Fištravec.
Očitno pa so zdaj v mestni upravi nekoliko spremenili stališče: »MOM se ne nagiba k vzpostavitvi rizičnega sklada, temveč sklada, s katerim bi letalskim potnikom promovirali Maribor in turistične storitve, ki jih lahko potniki povezave Maribor−London koristijo v tej regiji,« so sporočili z občinske službe za odnose z javnostjo.
Pri tem so dodali, da bo natančen dogovor tega modela predstavljen na sestanku med predstavniki MOM, Delavske hranilnice (lastnice podjetja Aerodrom, ki upravlja mariborsko letališče) in Adrie Airways, predvidoma v juliju. »Na rizičnem skladu aktivno delamo. Formalnopravna rešitev obstaja,« je dejal direktor Aerodroma Maribor Marko Gros. O podrobnostih še ni hotel govoriti, ker bodo to rešitev oziroma model sklada najprej predstavili občinam.
Od vzpostavitve tovrstnega sklada bo najbrž odvisno, ali bo Adria Airways po septembru ohranila letalsko povezavo med Mariborom in Londonom; po prvih napovedih bi morali v skladu, njegov nosilec naj bi bil v začetku Aerodrom Maribor, za nadaljevanje poletov v London zbrati en milijon evrov, če bi Adria drugo leto vzpostavila pet linij z mariborskega letališča, pa bi morali poskrbeti za do tri milijone. Na vprašanje, koliko denarja bi v sklad prispevala MOM, s slednje nismo dobili odgovora.
Vsaka pomoč še ni prepovedana
Ali bi denar, ki bi ga v sklad prispevale občine, lahko pomenil morebitno nedovoljeno državno pomoč na lokalni ravni, se na ministrstvu za finance niso opredelili, saj s konkretnim primerom niso seznanjeni in ga z vidika državnih pomoči ne morejo komentirati. »Lahko pa na splošno pojasnimo, da vsako financiranje z javnimi sredstvi lahko predstavlja državno pomoč,« so sporočili.
»Vprašanje nedovoljene pomoči se presoja posamično, torej od primera od primera, in tudi v višini zneska,« je pojasnil strokovnjak za financiranje občin z ljubljanske fakultete za upravo Primož Pevcin. Po njegovih besedah bi za nedovoljeno oziroma neupravičeno pomoč lahko šlo le v primeru, če ni dovolj velikih pozitivnih ekonomskih učinkov za letališče in okoliška območja. »Če pa takšna pomoč daje ustrezno velike pozitivne ekonomske rezultate za letališče in okolico, pa pomoč ni nujno nedovoljena oziroma neupravičena,« je razložil Pevcin.
Pri tem je po njegovih besedah tudi pomembno, da tovrstna pomoč ne ustvarja distorzij na trgu, torej da ne omejuje konkurence. »V podobnih primerih je evropska komisija že presojala nedovoljenost in neupravičenost pomoči v preteklosti,« je spomnil Pevcin. Na Agenciji RS za varstvo konkurence se, tako kot na finančnem ministrstvu, do vzpostavitve omenjenega sklada niso opredelili, saj da zadeva ne spada v njihovo pristojnost.
O usodi poletov še ta mesec
Glede nadaljevanja letenja z mariborskega letališča v zimski sezoni 2015/2016 in pozneje naj bi v Adrii dokončno odločitev sprejeli še ta mesec. Po besedah direktorja Aerodroma Maribor Marka Grosa so pogovori z Adrio tako o ohranitvi sedanje linije Maribor−London, na kateri se zasedenost letala giblje okrog 70 odstotkov, kot o dodatnih povezavah v teku.
