V zadevi Janković bo tožilstvo moralo še marsikaj pojasniti

Ljubljana – Čeprav je po prvotnih informacijah kazalo, da je državnotožilski upravni nadzor v primeru Janković končan, se je izkazalo, da ni tako. Na kateri točki se je zapletlo, na vrhovnem državnem tožilstvu včeraj niso razkrili, rezultati nadzora bodo menda znani danes.

Po naših poizvedovanjih so težave nastale, ker imajo tisti, ki jih je nadzor zajel, pravico do odgovora na ugotovitve upravnega nadzora in te pravice vsi niso mogli izrabiti, tudi zato, ker so bili odsotni. Pa tudi rok za odgovore še ni potekel.

Pravica do odgovora

Kaj je šlo, če je kaj šlo, narobe v primeru javnega razkritja vsebine kazenskih ovadb proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, je v nadzoru dela državnotožilske uprave ugotavljala vrhovna državna tožilka Erika Panjtar, vodja oddelka za civilne in upravne zadeve na vrhovnem državnem tožilstvu.

Nadzor je končala, ali bodo njene ugotovitve dokončno potrjene, bo odvisno tudi od odgovorov tistih, ki so jih v zadnjih dneh na vrhovnem tožilstvu zasliševali v zvezi s tem primerom, in ki imajo pravico, da se na poročilo odzovejo. Med njimi je v prvi vrsti višji pravosodni svetnik na vrhovnem državnem tožilstvu Aleksander Lenard, ki kot uradna oseba skrbi za izvajanje zakona o dostopu do informacij javnega značaja.

Avgusta tako, septembra drugače?

Do zdaj je veljalo, da se je okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar, ki vodi postopke proti ljubljanskemu županu, neodvisno in samostojno odločila o razkritju kazenskih ovadb proti Jankoviću. Tako je še konec preteklega meseca trdil generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je tudi zatrjeval, da z njeno odločitvijo ni bil seznanjen.

Zdaj naj bi z nadzorom ugotovili, da Blanka Žgajnar z odločitvijo Lenarda sploh ni bila seznanjena in da se do razkritja ovadb ni opredelila, čeprav je imela možnost, pa za to ni bila naprošena. To bi lahko razumeli tako, da je celotna odgovornost zdaj padla na višjega pravosodnega svetnika Lenarda, ki je »odločal samostojno in neodvisno«. Upravičeno? Prvotne izjave vrha državnega tožilstva o njegovi samostojni in neodvisni odločitvi ne govorijo.

Nova praksa

Ne glede na izsledke upravnega nadzora je Šketa že napovedal, da bo po novem praksa vrhovnega tožilstva, ki je zainteresirano, da se v zgodnjih fazah postopka javnosti o njih ne obvešča, drugačna. S tem so varovani interesi postopka, ovadenih domnevnih storilcev, žrtev in drugih udeležencev v postopku.

Pojasnil je, da bodo glede posredovanja informacij javnega značaja na tožilstvu vztrajali, da bo praksa posredovanja informacij v predkazenskih in kazenskih postopkih v zadevah, ki niso odprte za javnost, po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja čim bolj restriktivna. Dostop do informacij javnega značaja nikakor ne sme imeti prednosti pred interesi kazenskih in še posebno pred interesi predkazenskih postopkov. Pri tem izrecno izpostavljamo, tako je dejal Šketa, »da zadnja, medijsko odmevna odločitev v zadevi Janković nikakor ne pomeni uvajanja nove prakse posredovanja kazenskih ovadb«.

Zloraba osebnih podatkov

Na tožilstvu pa imajo v zvezi s tem primerom še en problem, saj je Jankovićeva obramba zaradi suma storitve kaznivega dejanja razkritja oziroma zlorabe osebnih podatkov ovadila tako Žgajnarjevo kot Lenarda. Jankovićev odvetnik Rok Čeferin je zadnji dan avgusta potrdil, da jima očitajo kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov zaradi posredovanja kazenskih ovadb, ki jih je proti Jankoviću in podjetju Electa inženiring na specializirano državno tožilstvo vložil Nacionalni preiskovalni urad, portalu Pod črto.