Tiskane izdaje
Ljubljana – Vsaj 53.000 ljudi vsako leto živi ali se v nekem trenutku znajde v taki stiski, da pride v eno od humanitarnih organizacij po živilski paket. Največ jih razdelijo v Rdečem križu Slovenije, ki pa se je pred dnevi moral braniti pred obtožbami o njihovi ceni.
»Obtožbe o visokih cenah živilskih paketov so neutemeljene in neresnične,« so se v Rdečem križu Slovenije (RKS) odzvali na izjave župana občine Dornava Rajka Janžekoviča, češ da je občina plačala manj za živilske pakete, ki jih je namenila socialno ogroženim občanom kot za iste izdelke plačuje RKS. Njihova konkretna primerjava je pokazala, da je vzrok za 17 odstotkov nižja cena dornavskega paketa njegova precej skromnejša vsebina. »Naš odziv je tako ostra, ker gre za lažno informacijo, ki bi lahko načenjala razlog za naš obstoj, ki je pomoč socialno najšibkejšim. Za nas je transparentnost nujna. Darovalci morajo biti prepričani, da gre vse, kar dajo, v prave roke,« je dejal Keber.
Kaj je notri?
Kaj pravzaprav je v živilskih paketih? V RKS so nam pojasnili, da se vsebina vsako leto določi na podlagi predlogov »s terena«, ki jih posredujejo območna združenja RKS. Na seznamu je 15 različnih živil – olje, riž, sladkor, vinski kis, marmelada, mesni narezek, pašteta, sardine, piškoti, vitaminski napitek, polenta ter konzerve rjavega fižola, govejega golaža, pelatov in graha. Cena, ki jo plačajo zanj, je 9,64 evra z vključenim DDV. »RKS vsako leto na podlagi javnega razpisa izbere najugodnejšega ponudnika živilskih paketov in pralnega praška. Po pogodbi med dobaviteljem paketov in pralnega praška veljajo enake cene za RKS in vseh 56 območnih združenj,« je pojasnil Boris Plavšič iz RKS in dodal, da je v pogodbi tudi člen, ki določa, da če v RKS ugotovijo, da so v prodaji izdelki istega dobavitelja po nižjih cenah, se avtomatično znižajo tudi dogovorjene cene.
Lani je RKS za več kot 53.000 paketov namenil 522.406 evrov, letos do julija so jih razdelili približno 20.000. Denar za to so delno zagotovili s prijavo programa Zagotavljanje osnovne materialne pomoči za socialno ogrožene na javni razpis Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), delno s sredstvi, zbranimi v humanitarni akciji Lepo je deliti, nekaj pa dobijo tudi s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb.
Poleg tega so v RKS na razpisu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve dobili status organizacije, ki bo razdeljevala hrano iz sklada EU za pomoč socialno najbolj ogroženim. Vse bodo do konca leta 2016 razdelili 1055 ton osnovnih živilskih izdelkov.
Dvakrat več
Do živilskega paketa so upravičeni prejemniki denarne socialne pomoči (DSP); posamezniki ali družine, ki s svojimi dohodki sicer presegajo cenzus za dodelitev DSP, vendar zanje v RKS ali centru za socialno delo ocenijo, da potrebuje pomoč; zaposleni, ki že dolgo niso prejeli plače; brezposelni, ki so končali javna dela in niso upravičeni niti do nadomestila za brezposelnost niti do DSP; posamezniki ali družine, ki se nenadoma znajdejo v težkih življenjskih, materialnih in socialnih okoliščinah, na katere ne morejo vplivati in zaradi katerih imajo dodatne stroške (na primer starost, bolezen, invalidnost, duševno stanje); ljudje, ki so jih prizadele naravne ali druge nesreče; osebe brez statusa, stalnega bivališča, tujci, izbrisani; posamezniki, ki jim je omogočena pomoč v zavetiščih, zatočiščih, sprejemališčih, javnih kuhinjah, materinskih in prehodnih domovih; odvisniki.
»Največja težava je, da je bistveno več potreb po živilskih paketih, kot je možnosti za njihovo zagotavljanje. Na podlagi podatkov o prejemnikih, bi RKS za pokritje vseh potreb potreboval vsaj še enkrat več, kot jih lahko zagotavljamo s sedanjimi viri, torej najmanj 100.000,« je ocenil Boris Plavšič. Vseh ljudi, ki prejemajo materialno pomoč, pa je bilo od leta 2011 do leta 2015 med 130.000 in 170.000 na leto.
Karitas: Prilagojeno prejemniku
V Karitas nimajo »tipskih« paketov, temveč jih prilagajajo družinam. »Vsebujejo osnovna živila, kot so moka, olje, testenine, mleko, riž. Večina artiklov je iz sklada EU za pomoč najbolj ogroženim. K temu dodamo še druge artikle, kot so različni prelivi, mesne konzerve, marmelada, sladkor, hrana za otroke in podobno. Vsebino poskušamo prilagoditi potrebam družine in številu družinskih članov. Občasno dodamo tudi pralni prašek in plenice. Veliko poklonijo tudi proizvajalci kot donacije. Hrano zbiramo še pred trgovskimi centri. Ponekod delijo tudi pridelke, ki jih poklonijo kmetje, predvsem krompir. Dve leti pa delimo tudi jabolka zaradi embarga Rusije, ki jih posredujejo proizvajalci jabolk. Na letni ravni pokrijemo dva- do trimesečne potrebe po osnovnih živilih za posamezno gospodinjstvo,« je opisal Peter Tomažič iz Karitas.
Lani so razdelili 2669 ton hrane in z materialno pomočjo pomagali 102.285 ljudem v stiski. Hrano so kupili s približno 800.000 evri, zbranimi v dobrodelnih akcijah, na razpisu FIHO so pridobili 250.000 evrov, od občin 200.000 evrov. Iz sklada EU so dobili za 500.000 evrov hrane.
Samohranilke, družine z otroki, kjer je vsaj eden brezposelen, prejemniki DSP, socialno ogroženi pripadniki etničnih skupin in starejši z najnižjimi pokojninami so prva skupina, upravičena do paketov. Včasih so sodelavci Karitas tisti, ki prepoznajo socialno ogrožene, čeprav se sami posamezniki ne.
»Število uporabnikov se v zadnjih dveh leti ne povečuje, je pa še vedno skoraj za še enkrat večje, kot je bilo v času pred gospodarsko krizo. Stiske pa se poglabljajo, tako da so revni še revnejši. Povečuje se tudi število starejših, število posameznikov, ki živijo sami ter število zaposlenih, ki prejemajo prenizke plače, da bi lahko preživljali svoje družine,« je opozoril Peter Tomažič.
