»Vključevanje tujih otrok ni problematično, dokler je postopno«

Kdaj ste začeli vpisovati otroke s tujimi državljanstvi?

Pred približno desetimi leti se je začelo s Kitajci. Takrat je šla naša učiteljica na izobraževanje za delo s tujci na filozofsko fakulteto, kjer je Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pripravljal posebne tečaje. Te izkušnje so se izkazale za koristne. Leta 2008 smo dobili tudi prve otroke s Kosova. Ko pridejo v Slovenijo tuji delavci, z njimi tudi pridejo družine.

Koliko otrok letos obiskuje šolo?

Od 627 učencev, ki so vključeni v 27 oddelkov, jih je največ, 35, iz Bosne in Hercegovine, 29 s Kosova, po nekaj učencev prihaja še iz Hrvaške, Kitajske, Makedonije, Srbije, Romunije, Ukrajine. V oddelke so vključeni tako, da jih v enem oddelku ni preveč. Našo šolo najbrž obiskuje največ otrok s tujim državljanstvom v Sloveniji.

Kako obravnavate te otroke?

Zakon o osnovni šoli in podzakonski akti določajo status tujca, ki ima za to predvidene prilagoditve.

Katere?

Prvo in drugo leto potekajo prilagoditve na področju ocenjevanja in napredovanja. Za učenca priseljenca iz druge države se v dogovoru s starši lahko prilagodijo načini in roki za ocenjevanje znanja, število ocen ter drugo. Največja bariera je pri otrocih s Kosova, večje težave imajo le še kitajski učenci. Lažje se vključijo otroci iz BiH, Hrvaške, Srbije, ker so nam kulturno in jezikovno bliže.

Kako te učence uvajate v šolo?

Imamo tri usposobljene učiteljice za delo z otroki s tujim državljanstvom, ki jih posebej plačuje ministrstvo. Slovenščino za vsako triado posebej poučujemo kot tuji jezik. Gre za »preživetveno slovenščino«, se pravi, da se z njo znajdejo v šoli, trgovini, prometu, torej v vsakdanjih situacijah. Učbenik, ki ga uporabljajo učitelji, ni namenjen otrokom, zato morajo učitelji gradivo prilagoditi starosti otrok. Pomagali smo si z učenci s tujimi državljanstvi, ki so bili že dlje časa na šoli in zelo radi pomagajo. Jeseniški center za socialno delo je prek javnih del zaposlil gospo albanske narodnosti, ki bo na naši šoli skrbela za povezanost med starši in šolo. Matere otrok s Kosova navadno ne znajo slovensko, zato se tudi ne pridejo v šolo pozanimat o otrokovem napredku.

Poznate tuje izkušnje?

Nemčija ima dober sistem priprave na jezik in vstopa v šolo. Tujci ne pridejo takoj v navadno šolo, ampak jih usmerijo v poseben program za učenje jezika.

Kako se nadaljuje integracija, ko jezik že poznajo?

Eno leto potrebujejo, da se z jezikom seznanijo. Otroci s Kitajske ali Kosova potrebujejo več časa. Poskušamo jim približati naš način komunikacije, hkrati gre tudi za vzajemno spoznavanje kultur. Če pride otrok v slovensko šolo na začetku šolanja, velikih razlik v uspehu med našimi in tujimi državljani ob koncu devetletke ni.

Na kaj ste posebej pozorni?

Treba je biti pozoren na zapiranje otrok v zaprte skupine. Problem je, ker v teh skupinah ne govorijo slovensko. Spodbujamo jih, da čim več govorijo slovensko. Če ne poznajo jezika, se ne bodo integrirali. Jezika ne bodo spoznali, če ga ne bodo uporabljali. V te skupine se vključujejo fantje, ne dekleta.

Kako preprečujete nastajanje zaprtih skupin?

Učitelji tega ne bi zmogli sami brez pomoči staršev. Veliko si obetamo od gospe albanske narodnosti, ki bo pomagala pri komunikaciji. Pomembno je, da ima učenec pravice in dolžnosti, torej da upošteva šolska pravila. Navadno se učenci vključijo v letu ali dveh. Pomembno je zavedanje, da nam je mar, saj so naši učenci.

Se vključujejo v dejavnosti?

Vključujejo se v dejavnosti, ki jih zanimajo, ni razlike v primerjavi z zanimanjem slovenskih otrok. Če hočemo ohraniti to, kar zdaj delamo, niti naključno ne smemo naših učencev obravnavati po veroizpovedi, nacionalni pripadnosti.

Kako slovenski otroci sprejemajo vrstnike iz tujine?

Če se ne zaprejo v svoj krog, so sprejeti normalno. Otroci nimajo veliko predsodkov, imajo več občutka za socialo in pravičnost, vedno so pripravljeni pomagati.

Kako to dojemajo starši slovenskih otrok?

Ti otroci prihajajo postopno. Ko starši vedo, da pride eden, ni težav. Če bi jih naenkrat prišlo, denimo, 20, pa ne vem, kakšen bi bil odziv.

Kako so uspešni v šoli?

Odvisno. Nekateri bi lahko bili boljši. Pri matematiki imajo lahko potencial, a jezik pomeni neko oviro. Preživetvena slovenščina se razlikuje od jezika pri razlagi v razredu, zato imajo lahko težave. Superuspešni niso, so pa vsaj uspešni.