Z ustavno presojo nad zaščito narave

Plinovod ali jezera? Pivška presihajoča jezera bi radi v Unescu, vlada pravi, da so preveč zavarovana.

Objavljeno
04. februar 2016 09.37
mpi_pivska jezera
Dragica Jaksetič
Dragica Jaksetič
Pivka – Odlok občine Pivka o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera mora po mnenju vlade v ustavno presojo, ker onemogoča gradnjo plinovoda M8 Kalce–Jelšane po trasi, ki jo kot investitorica predlaga družba Plinovodi. Vsi vpleteni v postopek umestitve plinovoda so včeraj, po poldrugem letu stopicanja na mestu, privolili v proučitev pivškega alternativnega predloga trase. Vendar za zdaj to ne vpliva na odločitev vlade o ustavni presoji.

Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) ter družbi Plinovodi, ki je pobudnica priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za umestitev plinovoda od Kalc do Jelšan, se je med pripravo DPN leta 2014 zgodil odlok o Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera. Ta v parku ne omogoča gradnje novih tranzitnih energetskih, telekomunikacijskih in prometnih infrastrukturnih objektov, torej niti plinovoda. Zato se je vlada zdaj odločila za ustavno presojo.


Ocenila je, da je občina s prepovedjo gradnje tranzitne infrastrukture območje preveč zavarovala oziroma ga je zavarovala bolj, kot bi ga po strokovnih podlagah za zavarovanje presihajočih jezer Zgornje Pivke in Javornikov iz leta 2013 smela. A občinski odlok je bil pripravljen skladno z zakonom o ohranjanju narave, občina je upoštevala tudi strokovne podlage Zavoda za varstvo narave, so nam pojasnili z zavoda, župan Pivke Robert Smrdelj pa opozarja, da si spornega določila niso izmislili sami, ampak so ga prepisali iz državnih podlag za ustanovitev Regijskega parka Snežnik, ki bi obsegal tudi območje pivških jezer: »Nismo rekli, da plinovoda v naši občini nočemo. Predlagali smo, naj se prilagodijo naravnim danostim in alternativno traso.«

Predsednica Društva Drobnovratnik Špela Habič opozarja, da bi bila predlagana trasa plinovoda trikrat speljana čez reko Pivko in bi »povozila« celo njen povirni del ter razlivne površine kraške podtalnice. Poleg tega strokovna presoja vplivov na vode na tem občutljivem kraškem območju ni bila narejena, uredba o tem vodovarstvenem območju pa še ni sprejeta. Vlada je prezrla, da je konec leta 2015 sama vložila kandidaturo območja Klasični kras, ki vključuje Zgornjo Pivko s Pivškimi presihajočimi jezeri, za uvrstitev na Unescov seznam. »Kako bi to območje lahko bilo prezavarovano, če pa ga vlada predlaga za umestitev na seznam svetovne dediščine?« sprašuje Habičeva.

Nove možnosti


Plinovodi in MOP so imeli pivški predlog o alternativni trasi po zahodnem robu parka, vzporedno z železnico, na mizi več kot leto dni, a so jo resno vzeli šele včeraj, ko so ugotovili, da brez kompromisa ne bo hitre rešitve. Na sestanku vseh nosilcev urejanja prostora so se dogovorili, da bo MOP proučil pravne možnosti umestitve variantne trase v sedanjem postopku za DPN za plinovod. Na zahtevo agencije za okolje bo narejena primerjalna hidrološka študija za obe trasi, saj, kot opozarja tudi župan, presoja posega za področje voda nasploh ni bila narejena, prav vode na pivškem vodonosniku pa so bile vzrok za zavarovanje območja.