Tiskane izdaje
Ljubljana – Ljubljanska biotehniška fakulteta je z avstralskim farmacevtskim podjetjem sklenila triletno pogodbo o razvijanju novih sort medicinske konoplje. Ministrstvo za zdravje je namreč MGC Pharmaceuticals po slabem letu čakanja odobrilo prvo tako raziskavo v Sloveniji.
Kot razlaga doc. dr. Jana Murovec, vodja projekta, je vsebina projekta žlahtnjenje rastlin konoplje, »da bi ustvarili več novih sort, ki se bodo med seboj razlikovale po količini in razmerju kanabinoidov, da bi bile prilagojene različnim potrebam v medicini. Za ta namen bomo rastline gojili, morfološko, genetsko in kemijsko vrednotili, odbirali najprimernejše ter jih med seboj križali, in to več zaporednih generacij. Uporabljali bomo tako metode klasičnega žlahtnjenja kakor sodobnejše biotehnološke metode, vendar ne genskega spreminjanja.«
V MGC Pharmaceuticals, kjer bodo za raziskavo dobavili svoj semenski material, razlagajo, da je njihov namen vzgojiti takšne sorte konoplje, ki bodo primerne za uporabo pri določenih zdravstvenih indikacijah, kot so epilepsija, kronična bolečina in lajšanje stranskih učinkov v onkologiji. Nove sorte nameravajo registrirati v EU, saj je zelo verjetno, da v prihodnje neregistriranih v državah EU ne bo dovoljeno gojiti.
Veliki terapevtski potenciali
»Nova intelektualna lastnina bo dala podjetju močno konkurenčno prednost pri prihodnjih programih gojenja medicinske konoplje in sedanjih projektih, ki že potekajo v Evropi,« je povedal Roby Zomer, prokurist podjetja, ki se je specializiralo prav za izdelke iz konoplje, tudi kozmetične, njihovo znanje pa temelji na izraelskih izkušnjah. Podobne poskuse že izvajajo na Češkem, v sodelovanju s tamkajšnjim inštitutom za botaniko, sodelujejo pa tudi pri kliničnih raziskavah, s katerimi razvijajo zdravila, tudi za epilepsijo. Prepričani so o velikih terapevtskih potencialih, ki jih ima konoplja, predvsem izvleček CBD (kanabidiol) in tudi drugi kanabinoidi. V nasprotju s THC ti namreč nimajo psihoaktivnih učinkov, pokrivajo pa celotno paleto medicinskih indikacij. Tako naj bi zdaj konoplja po desetletjih represije doživljala preporod, svetovni trg z rastlino in njenimi izvlečki pa po njihovih ocenah znaša 2,7 milijarde ameriških dolarjev. Zomer je za Delo pred časom napovedal, da se nameravajo v prihodnje, če bo pri nas zakonodaja to omogočala, potegovati tudi za licenco za gojenje konoplje v medicinske namene, industrijsko konopljo pa že pridelujejo.
»Od projekta si obetamo pridobitev novega znanja o medicinski konoplji in njenem žlahtnjenju, ki ga bomo lahko tudi prenašali na študente in s tem obogatili študijski program naše fakultete,« je povedala vodja slovenske raziskovalne skupine. Poleg nje bosta v projektu sodelovala še Marko Flajšman in prof. dr. Borut Bohanec, predstojnik katedre za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin.
Kot še razlaga Murovčeva, je zahtevnost projekta primerljiva s programi žlahtnjenja drugih vrst rastlin, največja razlika pa je potreba po varovanju prostorov, ki je pri drugih vrstah rastlin ni. Ministrstvo za zdravje jim je namreč skupaj z dovoljenjem za gojenje medicinske konoplje v raziskovalne namene naložilo tudi zahtevne varnostne ukrepe. Prostori in rastline bodo 24 ur na dan pod videonadzorom in pod alarmom, ki bo povezan s centralo varnostnega podjetja, ki tudi sicer varuje objekte biotehniške fakultete.
