Za krovce in zavarovalničarje ne kličite 112

Slovenj Gradec – Med hudo uro nad Slovenijo prejšnji teden je številka 112 pregorela. Operaterjem v številnih od trinajstih regijskih centrov za obveščanje ni uspelo odgovarjati na klice, Upravi RS za zaščito in reševanje se je sesula spletna stran. Smo številko 112 preobremenili in v kriznih razmerah potrebujemo še kakšno? Mnenja so različna.

»Dodatne številke za klic v sili, primerljive številki 112, ne potrebujemo. Poskrbeti pa moramo, da bomo v primeru velikega števila klicev imeli na razpolago dovolj operaterjev. To bomo zagotovili z novo organizacijo centrov, ko bomo klice iz enega centra lahko prerazporejali tudi v druge, v tistem času manj obremenjene,« pojasnjujejo na Upravi RS za zaščito in reševanje, kjer morajo centre tehnološko prenoviti tudi zaradi zagotavljanja novih storitev klicev v sili. V prihodnjem letu morajo centri po novem zagotavljati tako imenovani povratni klic v sili. Na Upravi RS za zaščito in reševanje pričakujejo, da se bo zaradi tega zmanjšalo število nenujnih klicev na 112. 

»Ljudje zelo pogosto kličejo zaradi nenujnih zadev. Sprašujejo po krovcih, zavarovalničarjih ... Problem je, če kličejo v izrednih razmerah, ker zasedajo prostor klicem, med katerimi je zagotovo kakšen zelo nujen, a nanj ne moremo odgovoriti,« pove Dejan Kosi, vodja regijskega centra za obveščanje Maribor. Kosi je prepričan, da smo številko 112 od uvedbe leta 1997 preobremenili in da bi morali uvesti še eno za nenujne klice. Na Upravi RS za zaščito in reševanje so prepričani, da bi problem rešili z uvedbo štabnih sob na ravni regij in lokalnih skupnosti. »Štabna soba bi bila opremljena z radijskimi in telefonskimi zvezami. Imela bi telefonsko številko, namenjeno javnosti, na katero bi prebivalci klicali v primeru nesreč, ki sicer ne ogrožajo človeškega življenja,« menijo na Upravi RS za zaščito in reševanje. 

(Za povečavo kliknite na infografiko.)

Šestdeset klicev na uro

Operaterka v koroškem regijskem centru za obveščanje Marinka Lakovšek pravi, da je problematično že ime centra: »Ljudje mislijo, da smo jih dolžni o vsem obveščati in pomagati v vseh njihovih težavah. Ker klicev ne smemo zavračati, so začeli to izkoriščati. Tako kličejo, naj jim pošljemo gasilce, ker jim pušča radiator. Ali pa naj jim pošljemo pomoč, ker so izgubili ključe za avto. Tretji se pritožujejo, ker jim je snežni plug pred prag potisnil sneg. Ali da nimajo vode. Njihova življenja zagotovo niso ogrožena, če jim je veter s strehe odnesel pet strešnikov.«

Marinka Lakovšek je bila 12. decembra v službi dvanajst ur. Z okrepljeno ekipo operaterjev so na uro sprejeli od 50 do 60 klicev. Telefonska centrala jih sočasno lahko sprejme 30, preden kličoči dobijo znak zasedenosti. »Odmora ni bilo za nobenega od nas, čeprav bi ga potrebovali. Po nekaj urah zbranost zagotovo popusti,« pravi Lakovškova. Vinko Uhan, vodja regijskega centra v Slovenj Gradcu: »Na skoraj vsak telefonski klic, ki smo ga prejeli, smo opravili še najmanj pet pogovorov z gasilci po radijski postaji.«

Razbremenjeni klicev za NMP

Za regijske centre za obveščanje se bo po uvedbi dispečerskih centrov zdravstva precej spremenila obravnava klicev za nujno medicinsko pomoč. Regijski centri za obveščanje bodo te klice še naprej sprejemali, a bodo pred prevezavo na dispečerski center sprejeli le določene osnovne podatke, nato se bodo s klicem ukvarjali zaposleni v dispečerskih centrih. Prvi naj bi marca začel delovati v Ljubljani, drugi mesec kasneje v Mariboru. V obeh bo zaposlenih 146 ljudi. Ljubljana bo pokrivala 92 občin, Maribor kar 120. »Obravnava klicev v sili za potrebe zdravstva bo skrajšala reakcijski čas mobilnih enot ekip nujne medicinske pomoči,« so prepričani na ministrstvu za zdravje.

Dispečerski centri bodo spremljali in razporejali vse mobilne enote NMP v državi, ne glede na to, kateri občini ali zdravstveni ustanovi pripadajo. Vodili bodo tudi evidenco praznih postelj v slovenskih bolnišnicah, o obremenitvah urgentnih centrov ter razpoložljivosti izvajalcev nenujnih prevozov.  »Pa jezikovne ovire in poznavanje terena? Ljudje govorijo v narečjih in jih celo domačini težko razumemo,« opozarjajo koroški reševalci in operaterji v regijskem centru za obveščanje. Javna skrivnost je, da ima takšne težave policija, ki je ukinjala regijske operativno-komunikacijske centre. Leše ali Lajše? Velika razlika. Prvo je ime hribovske vasice na Koroškem, drugo naselja v bližini Šoštanja. Neuradno policisti ta problem rešujejo tako, da dežurne ekipe sestavljajo zaposleni iz različnih krajev uprave. A vedno se jim tudi to ne izide in pomoč je napotena v napačno vas.