Zagovorniku postavili mizo pod milim nebom

Nevladniki mirno protestirajo pred vladno palačo, menijo namreč, da 200.000 evrov ni dovolj za boj proti diskriminaciji.

Objavljeno
05. april 2017 20.46
Sandra Hanžič
Sandra Hanžič

Ljubljana - Predstavniki nevladnih organizacij so se zbrali na Gregorčičevi ulici. Medtem ko poteka redna tedenska seja vlade, so pred vladno palačo postavili pisarno za zagovornika Miho Lobnika. Pisarna bo po besedah Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), ki dogodek organizira skupaj s Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij (PIC), tam stala vsak četrtek, ko zaseda vlada.

Med 9. in 17. uro bo vsak teden stala kot opomin, vse dokler vlada ne uresniči obljube in se zave, da je urad zagovornika načela enakosti institucija za vse državljane, ki se dnevno srečujejo z diskriminacijo in zaradi česar mu morajo zagotoviti ustrezne delovne pogoje, da jim lahko pomaga.

»Zagovornik načela enakosti se proti diskriminaciji v državi bori iz pisarne, kjer je bila prej tovarna akumulatorjev. Poleg kroničnega pomanjkanja finančnih sredstev se sooča tudi s kadrovskimi težavami − primanjkuje mu strokovnih sodelavcev −, zato na obravnavo čaka več kot 300 primerov,« so včeraj sporočili iz CNVOS.

Zbrane pred vlado je ob 9. uri nagovorila Katarina Bervar Sternad, direktorica PIC. 

Opozorila je, da je ureditev razmer za zagovornikovo delo nujno potrebna, zato so danes z odprtjem mize poustvarili razmere, v katerih ta trenutno deluje. S tem želijo pokazati, da so za zagon delovanja institucije, ki bo ščitila najbolj ranljive skupine, potrebne okrepitve.

Mirne manifestacije so se udeležili tudi predstavniki različnih nevladnih organizacij. 

Katja Matko iz društva SOS telefon, ki skrbi za ženske in otroke, žrtve nasilja, je prišla v podporo zagovorniku enakosti in v podporo enakosti spolov. »Ženske smo še vedno manj plačane, še vedno ni enakosti med spoloma, vlada več vrst nasilja, tudi spolnega, na delovnem mestu nas še vedno pogosto sprašujejo, ali imamo otroke oziroma ali jih načrtujemo. V izogib temu mislimo, da je delovanje zagovornika treba podpreti, mu omogočiti prostor za delovanje,« je dejala.

                 Katja Matko iz SOS telefona, na fotografiji prva z desne. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Dogodek so podprli tudi v Amnesty International, v katerem že dolga leta opozarjajo na pomanjkanje protidiskriminacijskega zakonskega okvira v državi. »Zelo pomembno je, da se država aktivno in učinkovito bori proti diskriminaciji. Zaradi tega smo pozdravili sprejetje zakona za varstvo pred njo in uvedbo samostojnega zagovornika načela enakih možnosti z dodatnimi pristojnostmi. Nato je prišel šok in žalost ob tem, da vlada ni zagotovila tudi resničnih pogojev − govorim o kadrih in financah −, da bi to ne bila mrtva črka na papirju oziroma neki papirnati zmaj v boju proti diskriminaciji. Upamo, da bo vlada poskrbela za to, da lahko človek izvaja svoje delo in da je pravi ščitnik diskriminiranih in marginaliziranih,« je misli strnila Metka Naglič.

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je prav tako izrazil podporo operativnemu delovanju zagovornika, hkrati pa je bil ogorčen nad tem, kaj se dogaja okrog te inštitucije. »Navsezadnje, če ima vlada denar, da postavi žico okrog Slovenije v vrednosti več kot milijon evrov pa potem joče, da ne more urediti sredstev za zagovornika, je to precej hinavsko. Za boj proti diskriminaciji je treba vzpostaviti konkretne institucije, ki bi se s tem učinkovito ukvarjale. Na žalost pa država daje signal, da se ji s tem ne da ukvarjati.«

Lobnika na mirnem protestu ni bilo, niti pri njegovi organizaciji ni sodeloval. 

Organ vzpostavljen šele po evropskem opominu 

Večino primerov, približno 200, je Lobniku sicer zapustil prejšnji in na sploh prvi zagovornik enakosti Boštjan Vernik Šetinc, ki sploh ni imel sodelavcev, zato je bilo njegovo delo dodatno oteženo. Ta organ je takrat spadal še pod ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Odkar je institucija oktobra začela samostojno delovati, je zagovornik dobil še sto novih primerov.

Po opominu iz evropske komisije je vlada lani oblikovala samostojni organ za varstvo pred diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin. Predsednik republike je za njegovo vodenje izbral sociologa Miho Lobnika, ki ga je nato potrdil tudi državni zbor. Kmalu po nastopu funkcije je Lobnik ugotovil, da njegov urad nima dovolj sredstev za delovanje, prav tako pa so bili neprimerni prostori, ki so jih dobili od ministrstva za delo.

                          Katarina Bervar Sternad, direktorica PIC. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

»Zdi se, da je vlada ustanovila institucijo samo zato, da je preprečila nadaljnja ravnanja evropske komisije, ki je Slovenijo večkrat opozorila, da če ne bo ustanovljeno neodvisno telo za boj proti diskriminaciji, da bo ukrepala,« meni Katarina Bervar Sternad.

Premajhna ekipa

V ekipi ima zagovornik pet sodelavcev: dve pravnici in tri pogodbene strokovne sodelavce. Za izpolnjevanje nalog, ki mu jih nalaga zakon, pa meni, da bi potreboval še vsaj deset ljudi, je pred dnevi napovedal Lobnik. Marca je sicer dejal, da bi za normalno delovanje potreboval celo 25 ljudi.

V zadnjem mesecu se je v iskanju podpore sestal s številnimi političnimi predstavniki, tudi z ministrico za delo Anjo Kopač Mrak, ki je njegove težave razumela in predlagala vladi, da bi mu iz proračunske rezerve namenila dodatnega pol milijona evrov za letos in prihodnje leto. Vendar je vlada to zavrnila.

***

Več sredstev za delovanje zagovornika in današnjo mirno manifestacijo so predhodno podprli v številnih organizacijah:

Admir Baltić, Bošnjaška kulturna zveza
Menimo, da Slovenija potrebuje močnega in neodvisnega zagovornika načela enakosti, ki bo v pomoč družbeno, ekonomsko in politično šibkejšim skupinam.

Zvonko Golobič, Zveza Romov za Dolenjsko
Pozivamo vlado, da zagovorniku zagotovi tako delovanje, da bomo Romi skupaj z njim stopili korak naprej proti enakosti in h koncu diskriminacije.

Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije
Dnevno se soočamo z nerazumevanjem zaradi naše 'drugačnosti', zato pozivamo vlado, da zagovorniku načela enakosti zagotovi prepotrebna sredstva za normalno delovanje, ker ga potrebujemo tudi gibalno ovirani.

Tea Jarc, Sindikat Mladi plus
Slovenija potrebuje močnega in neodvisnega zagovornika načela enakosti, ki bo lahko svoje delo opravljal kakovostno in strokovno, z vsemi sredstvi, ki jih za to potrebuje. Žrtve diskriminacije potrebujejo ustrezno zaščito ter pomoč.

Sonja Lokar, Ženski lobi Slovenije
Nobenega dvoma ni, da ženske v Sloveniji potrebujemo robustno zagovorništvo pred diskriminacijo, in ne pisarne te institucije v bivšem skladišču, enega računalnika in zagovornika, ki dobiva plačo, učinkovito delati v takih okoliščinah pa ne more! Katerakoli vlada bi morala ta problem rešiti že davno.

Eyachew Tefera, direktor Inštituta za afriške študije
Glede na številne obraze diskriminacije je jasno, da če zagovornik ne bo deloval v polni oz. vsaj funkcionalni moči in s politično podporo, ne bo kos izzivom sedanjega časa. Zagovornik mora igrati pomembno vlogo na področju socialne kohezije, občutka pripadnosti in pravne države. Ranljive skupine pričakujejo njegovo polno delovanje.

***

Razrez letnih sredstev za delovanje urada: 

- 50.000 € za zagovornikovo plačo
- 45.000 € za raziskave in osveščanje
- 42.000 € za dva svetovalca
- 38.000 € za namestnikovo plačo
- 25.000 € za materialne stroške