Tiskane izdaje
Ljubljana - Premier Miro Cerar o omejevanju toka migrantov proti Nemčiji danes v Berlinu govori z nemško kanclerko Angelo Merkel. Policijski šefi Avstrije, Slovenije in Hrvaške pa se o dodatnih omejitvah, ki jih je predlagala Avstrija, včeraj niso dogovorili.
Glavni razlog, da srečanje na Šentilju ni bilo najuspešnejše, je bila odsotnost šefa hrvaške policije Vlada Dominića. »Nikakor ne moremo privoliti, da bi imeli omejitve na eni meji, na drugi pa ne. Vemo, kaj bi to pomenilo za nas,« je generalni direktor naše Policije Marjan Fank povedal po srečanju s šefom avstrijske policije Konradom Koglerjem. Hrvaška je pred tednom še sodelovala, ko so se o dodatnih zaostritvah dogovarjali na ravni strokovnjakov, včeraj pa jih na srečanje na »višji« ravni ni bilo. Na Šentilju se, kot je povedal Fank, zato še niso dogovorili o dodatnem omejevanju sprejemanja beguncev brez dokumentov in tistih, ki ne prosijo za azil.
Povratnega toka k nam ni
»Povratnega toka migrantov ni,« pa je državni sekretar Boštjan Šefic popoldne večkrat opozoril novinarje, ki so spraševali o domnevnem množičnem vračanju migrantov, ki so že šli skozi našo državo. Vračanja Šefic tudi ne pričakuje; bodo pa omejitve pri sprejemanju novih beguncev v Nemčiji, Avstriji in drugod. Kako hitro in kolikšne, ni odgovoril. Je pa povedal, da ima država pripravljen načrt B, če dogovorov, predvsem s sosednjo Hrvaško, da bi tok beguncev ustavljali skupaj, ne bo mogoče doseči. Ograja, 155 kilometrov je je že postavljene, vojaške in policijske enote zadoščajo za zavarovanje meje, je ocenil. Pripravljenih je tudi nekaj namestitvenih zmogljivosti za begunce, ki bi pri ustavljanju toka lahko obstali pri nas.
Nemčija je že pred novim letom začela zavračati pribežnike, ki pri njih ne prosijo za azil, ampak bi hoteli naprej k svojim družinam ali prijateljem na Dansko ali Švedsko. Nemci povprečno Avstrijcem na dan vrnejo okoli dvesto takšnih oseb, ker so s pomočjo prevajalcev ugotovili, da imajo v dokumentih neresnične podatke, od kod prihajajo. Ko so v Sloveniji v drugo vpisali prave, so vsi spet odpotovali v sosednjo državo. To ni bilo »pravo« vračanje, je opozoril Šefic in dejal, da zadnje dni zavračanj zaradi neresničnih podatkov skorajda ni več.
Ker Evropa ne zmore najti skupne rešitve begunske krize, bo morala Avstrija sama poskrbeti za zmanjšanje števila pribežnikov, je napovedal avstrijski kancler Werner Faymann, toda v vladajoči koaliciji si niso bili edini, kako to storiti.
Ministrstvo zavrnilo serijo hrvaških protestnih not
»Če bodo države severno od nas dodatno omejevale dotok migrantov, se bomo odzvali,« je zagotovil Šefic. Cilj je, je dejal, doseči skupno delovanje vseh držav na begunski poti, težave pa so s Hrvaško, katere šefa policije na »vrh« ni bilo.
K temu, da pravega vračanja beguncev ni, je prispevala tudi vlada, ki je odločila, da bo zavrnila zahteve za prevzem pristojnosti za vodenje azilnih postopkov po dublinski uredbi. Velika večina od 651 zahtev za prevzem pristojnosti, ki bi, če bi država vanje privolila, pomenila tudi vrnitev beguncev, je prišla iz Avstrije in Švice. Šefic je dejal, da v teh dveh državah razumejo našo zavrnitev, saj niti nismo prva država, v katero so begunci vstopili na območju, za katero velja ta sporazum. Dejal je še, da jih je Nemčija res začela vračati, vendar neposredno, denimo v Afganistan. Omejitve, ki jih uvajajo države na severu, državam na balkanski poti dajejo čas in manevrski prostor, da se usklajeno odzovejo, je dejal Šefic in opozoril, da so bile s Hrvaško težave že večkrat, tudi ob zadnji zaostritvi, ko bi morali zagotoviti ustrezno dokumentacijo o migrantih, ki pripotujejo z vlaki. Takrat so s slovenske strani ustavili vlak, ki je prihajal na mejo, ravnanje pa so v sosednji državi zaradi tega le spremenili. Ministrstvo za zunanje zadeve je včeraj zavrnilo serijo hrvaških protestnih not zaradi postavljanja ograje na meji, hkrati jim je poslalo protest zaradi nezakonite plovbe hrvaške policije in inšpektorjev v naših vodah, poskusov ukrepanja proti slovenskim ribičem in širjenja hrvaškega školjčišča v Piranskem zalivu.
Dunaj se rešuje sam
Z vprašanjem zajezitve števila pribežnikov se ukvarja tudi Avstrija. Ker Evropa ne zmore najti skupne rešitve begunske krize, bo morala sama poskrbeti za zmanjšanje števila pribežnikov, pravi avstrijski kancler Werner Faymann, toda v vladajoči koaliciji niso enotni, kako to storiti. Predlani je v Avstriji za azil zaprosilo 28.000 ljudi, lani pa kar 90.000, med katerimi je bilo največ Afganistancev (25.202), le nekaj manj Sircev (25.064), na tretjem mestu pa so bili Iračani (13.528). »Če držijo napovedi, da bo letos v Avstrijo prišlo od 100.000 do 120.000 beguncev in da jih bo morala Spodnja Avstrija sprejeti še 13.000, potem tega ne bomo zmogli,« je izjavil tamkajšnji deželni glavar in eden najvplivnejših politikov ljudske stranke Erwin Pröll. Po njegovih besedah bi bilo nečloveško, če bi v državo spustili pribežnike, »čeprav so naši sistemi preobremenjeni«, zato je ponovil poziv svojih strankarskih tovarišev, da bi se morala Avstrija odpovedati politiki gostoljubja in določiti zgornjo mejo za število sprejetih prosilcev za azil.
Tovrstni predlogi so se pojavili, ko je ta teden do Dunaja končno prišla novica iz Zgornje Avstrije in Salzburga, da je Nemčija že pred novim letom začela zavračati pribežnike, ki nočejo pri njih zaprositi za azil, ampak bi hoteli naprej k svojim družinam ali prijateljem na Dansko ali Švedsko. Na dan Nemci v povprečju Avstrijcem vrnejo približno dvesto takšnih ljudi. V ljudski stranki so prepričani, da je »tranzitni dogovor« o odprti meji za begunce, ki sta ga jeseni sklenili državi, mrtev, zato je njihova notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner napovedala, da bo Avstrija odslej dosledno spoštovala dublinski dogovor (o tem, da mora migrant zaprositi za azil v prvi državi EU, v katero prispe), svojega socialdemokratskega šefa Faymanna pa pozvala, naj se zaradi dogajanj na nemško-avstrijski meji čim prej sestane s svojo nemško kolegico Angelo Merkel.
Kriza z oskrbo
O begunski problematiki bodo prihodnjo sredo razpravljali na nacionalnem vrhu, v vladajoči koaliciji socialdemokratov in ljudske stranke se strinjajo, da je število pribežnikov treba omejiti, o tem, kaj storiti, pa se ne morejo poenotiti. »Vsekakor ne pridigamo o kulturi dobrodošlice. Vse moramo narediti, da bo manj beguncev,« je pred dnevi za najbolj brani avstrijski tabloidni časnik Krone povedal kancler. Faymann pravi, da se sicer zavzema za enotno evropsko priseljensko politiko, a ker te ni, se bo njegova država prisiljena zateči k »načrtu B«: zavračanju ekonomskih migrantov že ob vstopu v državo. Njegovi socialdemokrati, ne pa tudi sam, nasprotujejo ostrejšim ukrepom na mejah, ki jih je predlagala ljudska stranka, doslej pa so bili tudi proti omejitvi števila sprejetih beguncev. Najostreje je proti predlogom o zgornji meji nastopil nacionalni koordinator za begunsko problematiko, nekdanji prvi človek banke Raiffeisen Christian Konrad. Po njegovih besedah je mogoče razpravljati o zmanjšanju socialnih pravic za tiste, ki se nočejo integrirati, ali zavračanju ekonomskih migrantov, »toda do tistih, ki so upravičeni do azila, imamo prekleto dolžnost in obvezo, da jih sprejmemo. Pa čeprav so se enkrat – oprostite izrazu – posrali poleg stranišča.« Njegove izjave so »skregane z resničnostjo«, njegova podpora kulturi gostoljubja Merklove in Faymanna pa »neodgovorna«, so včeraj koordinatorja napadli voditelji ljudske stranke v Spodnji Avstriji.
Severna soseda ima zaradi velikega števila pribežnikov že »krizo z oskrbo«, je pred dnevi povedal tiskovni predstavnik notranjega ministrstva Karl-Heinz Grundböck. Zato so z Dunaja zaprosili evropsko komisijo za enoletni odlog sprejema 1953 beguncev, 1491 iz Grčije in 462 iz Italije, kolikor znaša avstrijska kvota za porazdelitev po članicah EU, o kateri so se te kljub nasprotovanju Češke, Madžarske, Romunije in Slovaške dogovorile septembra lani. Doslej je 17 članic EU zagotovilo sprejem za dogovorjeno število pribežnikov, 11, med njimi tudi Avstrija, pa ne.
Koliko beguncev iz Grčije in Italije bo sprejela Slovenija, bo znano prihodnji mesec. Kot je včeraj pojasnila vlada, so zaradi množičnih migracij čez našo državo odločitev preložili na februar .
