Tiskane izdaje
Ljubljana - Zavod RS za varstvo narave bo v okviru projekta, ki ga financira kneževina Monako, začel z ureditvenimi deli pri Sv. Nikolaju v Ankaranu in tako zaščitil edini slovenski sredozemski slani travnik. Na tem območju bo urejena dvignjena lesena pešpot, ki bo omogočala sprehod preko mokrišča, tako da bo rastlinstvo s tega območja ostalo ohranjeno, so danes sporočili iz zavoda za varstvo narave. Dela bo izvajalo Gradbeno podjetje Bohinj, ki je bilo izbrano v postopku javnih naročil.
Pešpot bo potekala približno pol metra nad tlemi in bo prečila travnik v dolžini približno 170 metrov. V sklopu pešpoti je predvidena tudi izdelava predstavitvenega lesenega "bazena" za školjčne lupine z bližnjega "pokopališča školjk" ter predstavitvena tabla.
Območje med Sv. Katarino in Sv. Nikolajem, kjer bo urejena posebna pešpot, je edinstveni obrežni močvirski ekosistem izjemne ekološke vrednosti. Njegovo varovanje je pomembno tako z vidika ohranjanja redkih rastlinskih vrst, ki tu živijo, kot tudi z vidika ohranjanja ekosistemske raznolikosti in biološke pestrosti slovenskega obrežnega prostora. Območje je tudi del omrežja Natura 2000.
Območje med Sv. Katarino in Sv. Nikolajem predstavlja za vzhodnojadransko obalo redek, za slovensko pa edini primer morskega obrežja, kjer to ni strmo, kamnito ali peščeno, pač pa muljasto, vlažno in plitvo. Zaradi tega je vodni režim drugačen kot na flišnatem ali apnenčastem obrežju, razlikuje pa se tudi od vodnega režima na solinah.
Zato je na tem območju najti rastlinske vrste oz. združbo, ki naseljuje ta del slovenskega morskega obrežja. Ta je dobila ime po morskem ločku (juncus maritimus). Posebnost sestoja sta dve halofitni oz. slanoljubni vrsti, ki uspevata v Sloveniji samo tukaj. To sta obmorski lan (linum maritimum) in klasasta tavžentroža (centaurium spicatum).
Obe halofitni vrsti, ki sta do nedavnega veljali za izumrli, sta uvrščeni na rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije kot prizadeti vrsti. Obe vrsti sta v omenjenem sestoju dovolj številčni, da se populacija sama vzdržuje. Prva nas razveseli spomladi z drobnimi rumenimi cvetovi, nekoliko kasneje pa rožnato zacveti še klasnata tavžentroža.
Na muljastih, vlažnih in slanih tleh pri Sv. Nikolaju poleg značilnega obmorskega ločka uspevajo še mnoge druge zanimive rastline, kot so trst, obmorska nebina, obmorski oman, cornutijev tropotec in modrikasti pelin. Poudariti velja, da je omenjen sestoj posebnost tudi v okviru slovenske halofitne vegetacije. Sestoji obmorskega ločka so navadno z vrstami revni in tvorijo le ozke pasove, tukaj pa je razvit rastlinsko zelo bogat in obsežen sestoj.
